Kaj točno je razlog za predlog začetka postopka za razrešitev Lavreta, ki slovenjgraško bolnišnico po vmesni prekinitvi, potem ko se je znašel pod plazom kritik zaradi spornih tvitov, spet vodi zadnji dobri dve leti, ni znano. Stošicki je po seji v izjavi medijem dejal le, da je razlogov več. "Ko bo predlog na dnevnem redu, takrat se bomo o tem pogovarjali," je dejal.

Lavre je omenjeni predlog za razrešitev komentiral z besedami, da je to diskrecijska pravica ustanovitelja bolnišnice, to je ministrstva za zdravje, ki ima v svetu zavoda pet od devetih članov. Glede današnjega poročanja časnika Večer, da naj bi mu bil ponujen sporazumni odhod z mesta direktorja, pa je dejal, da tega ne bo komentiral.

Da poslovnik takšne širitve dnevnega reda, kot jo je predlagal Stošicki, ne dovoljuje, je v uvodu dejal podpredsednik sveta zavoda, radiolog Miran Jeromel, ki je sejo spremljal po avdiopovezavi. Opozoril je, da bi predsednik sveta moral takšno širitev napovedati dan prej, skupaj s pisno obrazložitvijo. Podobno je menila tudi pravnica v bolnišnici Sonja Tominc, medtem ko je Stošicki dejal, da sam določbe poslovnika razume drugače.

Po še nekaterih drugih pripombah članov sveta, tudi glede tega, da so iz medijev izvedeli o dogajanju v bolnišnici, s katerim bi sicer morali biti seznanjeni kot člani sveta, je pravnica Tominc članom sveta razdelila pisno izjavo, v kateri navaja, da je pravna služba zaznala utemeljen sum, da so pri opravljanju del in nalog posamezni člani sveta prekoračili pooblastila. To naj bi bilo povezano s predlogom direktorju o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Seja je bila prekinjena

Takoj zatem je predsednik sveta zavoda sejo prekinil, ne da bi pravnica podrobneje obrazložila omenjeno pisno izjavo o sumu prekoračitve pooblastil, prav tako člani sveta niti še niso glasovali o predlaganem dnevnem redu seje. Vnovič naj bi se svet zavoda sestal v začetku maja.

Sicer pa so nekateri člani sveta slovenjgraške bolnišnice, predvsem tisti iz vrst predstavnikov ustanovitelja, na že več sejah v zadnjem letu opozarjali na negativno poslovanje koroške bolnišnice in nedoseganje ciljev sanacijskega načrta.

Slovenjgraška bolnišnica je lansko leto sklenila s 4,9 milijona evri primanjkljaja. Celotni odhodki so lani znašali 63,8 milijona evrov in so bili za 1,07 odstotka višji od doseženih v letu 2021 ter 3,33 odstotka višji od načrtovanih. Prihodki so znašali 58,9 milijona evrov. Glede tekočega poslovanja pa je Lavre danes dejal, da je bilo to marca boljše, ker je bila višja realizacija programa, kar pričakuje tudi v prihodnjih mesecih.

Delo radiologov

Lavre je na vprašanja novinarjev podal tudi nekaj pojasnil o delu radiologov v slovenjgraški bolnišnici. Nedavno je namreč portal Necenzurirano poročal, da sta si predstojnika radiologije v celjski in slovenjgraški bolnišnici, Dušan Ačkun in Miran Jeromel, ki je tudi član sveta slovenjgraške bolnišnice, vzajemno omogočala dobro plačano popoldansko delo.

Lavre je glede tega med drugim dejal, da je kot direktor vesel, da so zdravniki pripravljeni delati več in s tem prispevati h krajšanju čakalnih dob. "Koliko več je sprejemljivo pri nas, pa je vprašanje stroke," je dejal in dodal, da se časovni standardi in normativi niso spremenili od leta 2016.

Dodal je še, da so po podjemni pogodbi za delo zunaj delovnega časa pri njih plačani tako radiološki inženirji kot tudi diplomirane medicinske sestre in tisti zdravniki, ki to želijo. Zagotovil je, da Jeromel dela po podjemnih pogodbah ni opravljal v rednem delovnem času, ker je v rednem delovnem času razpisan na drugi diagnostiki, in sicer opravlja invazivne posege na ožilju. Zunaj delovnega časa pa, kolikor mu to čas dopušča, odčitava nevroradiološke preiskave za slovenjgraško in celjsko bolnišnico.

"Radiološki informacijski sistem v naši bolnišnici ne dovoljuje dela radiologa v rednem delovnem času po drugi pogodbi kot pa za redno delo. In to je preverljivo, imamo tudi program sledljivosti," je med drugim pojasnil Lavre.