Gre predvsem za dve zdravili ‒ za zdravljenje ebole in malarije. Remdesivir je učinkovina, ki vemo, da deluje, je novinarki TV Slovenija Rajki V. Pupovac dejal farmacevt Borut Štrukelj. Molekulo že nekaj let preizkušajo za zdravljenje ebole, zdaj so še neregistrirano zdravilo dali 80-letnemu bolniku z novim koronavirusom v Združenih državah Amerike.

"Podatki, ki jih imamo, so stari 22 ur. Opazili so takojšnje izboljšanje, manjše povečanje telesne temperature, manj kašljanja," je pojasnil Štrukelj.

A ker zdravilo še nikjer ni registrirano, je bolnikom težko dostopno. "Možnost imamo t. i. hitrega interventnega uvoza, vendar če bodo ugotovili, da to zdravilo res deluje, bo to zelo drago, po drugi strani, pa je vprašanje, kdaj bo Slovenija prišla na vrsto," je dodal Štrukej. Zdravilo bodo ‒ če bo res tako učinkovito kot kaže zdaj ‒ registrirali precej hitro, kljub temu sogovornik opozarja, da bo po njegovem mnenju virus prej pri nas, preden bi bilo na razpolago to zdravilo.

Imamo pa dovolj zdravila, ki ga že vrsto let uporabljamo za zdravljenje malarije, pravi. Klorokin je učinkovina, ki, kot kažejo študije, blaži tudi simptome, ki se pojavijo ob novem koronavirusu. Težava pa je, ker zdravilo ni registrirano za Covid-19 in bi za neželene učinke odgovarjal zdravnik. Strokovnjaki si veliko obetajo tudi od krvne plazme ljudi, ki so virus že preboleli. "V tej krvi je veliko protiteles, ki delujejo kot naravno zdravilo," je za TV Slovenija dodal Štrukelj.

Virolog: Novi koronavirus manj usoden od sarsa in mersa

V radijski oddaji Druga jutranja kronika pa so se pogovarjali z enim od vodilnih svetovnih virologov Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia. Virus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. "Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo sars in mers. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave," je dejal.

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače ‒ okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj? "Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo." V tem primeru bo, kot dodaja Racaniello, najboljša rešitev cepivo.

Poznamo sedem koronavirusov
Kot je pojasnila virologinja Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, je novi koronavirus zelo podoben virusu sars. Če je smrtnost zaenkrat nižja, kot je bila pred leti ob izbruhu sarsa, pa beležimo desetkrat več obolelih kot takrat. Poznamo sedem koronavirusov, štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade, sars, mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze. Novi koronavirus po vsej verjetnosti izhaja iz naravnih gostiteljev koronavirosa netopirjev in je preko neke vmesne živali prešel na človeka. Genetsko je zelo podoben koronavirusu sars in sodi v isto skupino beta koronavirusov. Kot so znanstveniki že ugotovili, ima v svojem genomu enak del, kot ga ima virus sars, ki je odgovoren za to, da se pripne na receptorsko mesto v gostiteljski celici, se pravi na celice epitelja dihal, je pojasnila.

Podatki o tem, koliko časa se novi virus ohrani na površinah, so po njenih navedbah še zelo skopi in bo treba narediti še kar nekaj poskusov, da bodo zares verodostojni. Prav tako še ni jasno dokazano, ali se virus prenaša fekalno. Se je pa na tak način, kot je bilo dokazano, prenašal virus sars pred 17 leti, ko je povzročil veliko pandemijo, čeprav je bilo takrat desetkrat manjše število obolelih, kot jih beležimo danes.

Ali bi lahko tudi novi virus postal del rednih vsakoletnih obolenj, kot prehladna obolenja in gripa, ter bi se število bolnikov zmanjšalo s pojavom pomladi oz. poletja, pa je po njenih besedah preuranjeno napovedovati.