Sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), niso bile seznanjene z besedilom zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Vlado pozivajo, naj jim besedilo zakona posreduje nemudoma, da ga bodo lahko uvrstili na petkovo sejo. Pričakujejo tudi, da zakon do obravnave na ESS-ju ne bo obravnavan v DZ-ju.

ESS sodeluje pri pripravi predpisov že pred začetkom javne obravnave in med njo. Vse zakone, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj ljudi, pa mora obravnavati pred sprejetjem na vladi, določajo pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta.

Le na ta način kaže dejanski pomen socialnega partnerstva in socialnega dialoga ter enakopravnost vseh treh strani, zastopanih v ESS-ju, torej vlade, sindikatov in delodajalskih organizacij, so v pozivu predsedniku vlade Robertu Golobu sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Sindikalne centrale so bile o zakonu seznanjene le iz medijev. Zapisali so, da je iz različice zakona, ki je objavljena na spletni strani DZ-ja, razvidno, da naj bi zakon z nekaterimi ukrepi začasno, z drugimi pa trajno posegel v sistemsko ureditev na področju zdravstva, ki je eno temeljnih področij delovanja ESS-ja. "Takšno ravnanje in neupoštevanje pravil o delovanju ESS-ja je za nas nesprejemljivo in predstavlja natanko takšno ravnanje, zaradi kakršnega je socialni dialog v preteklem letu zamrl," menijo.

Sorodna novica Minister pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico

V Sindikalnih centralah upajo, da gre zgolj za začetniško napako in da "bo v prihodnje socialni dialog o vseh vsebinah s področja delovanja ESS-ja potekal v okviru tega organa, skladno s pravili o delovanju ESS-ja".

Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema spreminja sestavo svetov zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni, kjer je ustanoviteljica država. Uvaja tudi urad za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu. Z zakonom želijo čim hitreje izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev in skrajšati čakalne dobe. Predlog zakona določa tudi dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenega osebja in dodatek za posebne delovne razmere na območjih občin z nižjo razvitostjo.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije presenečena

Zbornica - Zveza je presenečena nad izjavami ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana o tem, da naj bi bilo po številčnih podatkih v zdravstveni negi dovolj kadra. Njihovi podatki izkazujejo, da je kadra premalo in da so izvajalci, ki so v zdravstvenem sistemu, zaradi pomanjkanja kadra preobremenjeni, so opozorili v odprtem pismu.

Da kadra ni, kažejo tudi številni neuspešni razpisi za prosta delovna mesta, ki jih objavljajo tako zdravstveni in socialnovarstveni zavodi. Neuspešni so namreč že z nadomeščanjem zgolj upokojitev izvajalcev in izvajalk zdravstvene in babiške nege.

"Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester, tako da bo nenadomeščenih upokojitev v prihodnje še več, če država ne bo sistemsko pristopila k reševanju težav v zdravstveni negi," so poudarili.

Obstoječi kadrovski standardi in normativi v zdravstveni negi so še iz leta 1984 in že zdavnaj ne zadoščajo današnjim potrebam pacientov, dodajajo. Koliko kadra zdravstvene in babiške nege v slovenskem zdravstvenem sistemu glede na današnje potrebe pacientov zares potrebujemo, bo po njihovem mnenju natančno mogoče izračunati šele, ko bodo sprejeti novi kadrovski standardi in normativi, temelječi na današnjih potrebah pacientov, ki so bistveno drugačne kot pred skoraj 40 leti.

V Zbornici - Zvezi so prepričani, da težav na področju zdravstvene in babiške nege ni mogoče uspešno in dolgoročno rešiti brez vključitve stroke zdravstvene in babiške nege, zato pričakujejo, da jih bo ministrstvo za zdravje vključilo v reševanje težav.