Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) se je na tokratni seji osredinila na problematiko dostopnosti primarnega zdravstva. Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zbornici Rok Ravnikar je dejal, da se problematika primarnega zdravstva v zadnjih 10 ali 20 letih povečuje. Primarna raven je po njegovih besedah podhranjena, saj je število družinskih zdravnikov nizko. Pozval je h konkretnim ukrepom, tako denimo k boljši komunikaciji s sekundarno in terciarno ravnjo in k uvozu zdravnikov iz tujine.
ZZZS: Nekaj korakov je bilo storjenih
Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je priznala, da so obremenitve v družinski medicini res velike. ZZZS je po njenih besedah pripravljen plačati dodatne programe, a je treba zagotoviti nosilce.
Strinjala se je, da so se težave nalagale več let, a nekaj korakov naprej je bilo že storjenih. Tako so denimo odpravili nekaj administrativnih ovir za družinske zdravnike. ZZZS vidi še več drugih možnosti za bolj učinkovito delo, denimo pri prenosu kompetenc z zdravnika na medicinsko oz. diplomiramo medicinsko sestro, je omenila.
Spomnila je, da je vlada potrdila tudi poseben projekt za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine oz. otroškega in šolskega dispanzerja. V okviru projekta bodo nagrajeni omenjeni timi, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot je meja, pri kateri lahko sicer odklanjajo nove opredelitve, tj. 1895 glavarinskih količnikov.
Vindišar: Treba bo reorganizirati nujno pomoč
Še težji problem kot administrativno razbremenjevanje je urejanje sistema nujne medicinske pomoči, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Po njegovih besedah bo potrebna drugačna organizacija tega področja, da ne bo na deloviščih toliko zdravnikov kot zdaj in da se bodo družinski zdravniki lahko ukvarjali z naročenimi bolniki.
Nekaj zakonskih sprememb
V nadaljevanju seje je predsednica zbornice Bojana Beović predstavila novelo zakona o zdravniški službi, ki jo je DZ sprejel 9. decembra. Novela zakona uvaja osnovno licenco zdravnikov, ki jo dobijo tisti z opravljenim strokovnim izpitom. Tako so dali vrednost zdravnikovemu dodiplomskemu izobraževanju in strokovnemu izpitu, je poudarila.
Novela nadalje uvaja certifikat o posebnih znanjih in določa spremenjene zahteve o znanju slovenskega jezika za tuje zdravnike, pri čemer poudarja poznavanje strokovne terminologije. Organizatorka pri preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika bo zbornica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje