Ženske v povprečju dnevno zaužijejo manj železa kot moški. Pri moških pa so ugotovili dnevne vnose, ki so višji od priporočenih. Kot pravi Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, "pri ženskah pogosteje ugotavljamo nezadostne zaloge železa, še posebej pri ženskah v rodni dobi. Spol se je tako izkazal kot pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na morebitno pomanjkanje železa." Ena izmed glavnih ugotovitev raziskave je, da so ženske v rodni dobi ena izmed najbolj občutljivih skupin, ko govorimo o mogočem pomanjkanju železa. "Pri ženskah v rodni dobi so eden od pomembnih razlogov zagotovo mesečne izgube krvi. Pri moških teh izgub ni, imajo pa v povprečju tudi višji vnos železa." Raziskava je še pokazala, da so glavni viri dnevnega vnosa železa, zaradi pogostega uživanja, kruh in pekovski izdelki, sledijo pa jim meso in mesni izdelki.

Pri obravnavi prehranskega vnosa železa je sodelovalo 1248 oseb, starih od 10 do 74 let. Pri obravnavi preskrbljenosti z železom v krvi, pa 280 odraslih in starejših odraslih.

Železo je ključno za vse žive organizme

Železo v našem telesu opravlja številne bistvene funkcije. "Pomembno je za transport kisika in za proizvodnjo energije. Poleg tega je železo bistveno za številne presnovne procese, vključno s popravilom in podvajanjem našega genetskega materiala v celicah in tako naprej," našteje Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC-ja Ljubljana. Odrasel človek ima v telesu od 3 do 5 g železa. Največ, približno 50 odstotkov vsega železa v telesu, je v rdečih krvnih celicah in v mišicah. Kot pojasni Preložnik Zupan, "je to aktivno železo, potem pa ga imamo tudi v zalogah, kjer se skladišči, v vranici, jetrih in kostnem mozgu."
Če železa primanjkuje, to vpliva na delovanje telesa. Pomanjkanje železa se lahko kaže kot utrujenost, zaspanost, depresija, lahko pa tudi s hitrejšim bitjem srca in zadihanostjo ob najmanjšem naporu.

Dve milijardi ljudi na svetu je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa.

"V razvitem svetu k pomanjkanju železa zelo prispevajo kronične bolezni. Sodobne kronične bolezni, ki jih ima v razvitem svetu danes zelo veliko ljudi, pomenijo tudi stanje kroničnega vnetja v telesu. Zaradi tega kroničnega vnetja ni zadovoljive absorpcije skozi naša prebavila, hkrati pa naše telo ne more uporabljati železa iz zalog in zato se kronična bolezen lahko še dodatno poslabša," povezavo med kroničnimi boleznimi in pomanjkanjem železa razloži prof. dr. Preložnik Zupan.

Pomanjkanje železa se tako pojavlja tudi pri približno tretjini bolnikov s srčnim popuščanjem. Hujša ko je stopnja srčnega popuščanja, pri več bolnikih odkrijejo pomanjkanje železa. Pri bolnikih z najhujšo stopnjo se pomanjkanje železa pojavlja pri več kot 60 odstotkih. Pomanjkanje železa pa vpliva tudi na njihovo preživetje, opozori Miran Šebeštjen s Kliničnega oddelka za kardiologijo, UKC Ljubljana. "Raziskave kažejo, da je v štirih letih preživetje za približno 25 odstotkov manjše. Preživetje je krajše pri tistih bolnikih, ki so bolj bolni."

Po neuradnih podatkih v Sloveniji primanjkuje železa od 30 do 40 odstotkom nosečnic

V nosečnosti se zaradi hitre rasti ploda močno povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih. Prostornina krvi v telesu se med nosečnostjo poveča za približno dva litra oziroma za 40 odstotkov. Kot pove Vesna Fabjan Vodušek z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, "pred zanositvijo potrebuje ženska približno 15 mg/dan železa, v nosečnosti se potrebe podvojijo, nekako do 30 mg dnevno. Potrebe po železu se v nosečnosti povečajo zaradi sinteze hemoglobina in drugih proteinov, ki vsebujejo železo v materi in plodu. Za razvoj ploda v nosečnosti je potrebnih dodatnih 300 mg, za posteljico 50 mg, ter za povečanje krvnega volumna pri nosečnici 450 mg železa." Zato ženskam, ki načrtujejo nosečnost, svetujejo uživanje hrane, bogate z železom.

"Največ železa najdemo v notranjih organih živali, natančneje v svinjskih in telečjih jetrih. Nato sledi drugo meso, stročnice, oreški, zelena listnata zelenjava, žita, jajca, mehkužci …" našteje živila, bogata z železom, Aljoša Kuzmanovski iz Službe bolniške prehrane in dietoterapije pri UKC-ju Ljubljana. In ob tem dodaja, da "če pogledamo na celostno prehrano, največ železa, približno 50 %, dobimo iz žit oz. žitnih izdelkov." Čeprav meso spada med živila z največjo vsebnostjo železa, pa Kuzmanovski dodaja, da lahko potrebe po železu pokrijemo tudi le z rastlinsko hrano. "Kljub temu pa sistematični pregledi literature ugotavljajo, da imajo posamezniki, ki ne uživajo mesa, nižje zaloge železa v telesu v primerjavi z vsejedi. To je lahko problematično pri tistih, kjer so potrebe po železu višje – nosečnice, doječe matere, otroci v razvoju."

Hujše pomanjkanje železa je lahko nevarno za nosečnico in plod

"Ob hujšem pomanjkanju železa lahko posledice nosi tudi plod: poveča se možnost prezgodnjega poroda in mrtvorojenosti, plod ima lahko nizko porodno težo. Novorojenci, rojeni ženski s slabokrvnostjo, so pogosto tudi sami slabokrvni. Če so ti otroci nato dojeni tudi z mlekom, ki zaradi slabokrvnosti matere ne vsebuje dovolj železa, jim ne uspe pridobiti dovolj železa za normalen razvoj," opozarja Vesna Fabjan Vodušek. In dodaja, da se ženske, ki so v nosečnosti slabokrvne, mnogo pogosteje spopadajo s poporodno depresijo. V tujih raziskavah so ugotovili, da so otroci, rojeni slabokrvnim materam, ob rojstvu lažji in manjši, da slabše rastejo in da pomanjkanje železa v nosečnosti vpliva tudi na to, da je njihov kognitivni razvoj slabši.

Kot pojasni Barbara Faganel Kotnik s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana, lahko pomanjkanje železa vpliva na kognitivni in motorični razvoj tudi pozneje v otroštvu oziroma v času odraščanja. "Zaradi slabokrvnosti se lahko pojavijo motnje kognitivnih funkcij, predvsem motnje spomina, slabša koncentracija, težave pri verbalnem učenju pa tudi motnje na področju motorike, torej gibanja, pogostejša so tudi nevropsihološka odstopanja, zato je zgodnje prepoznavanje in zdravljenje pomanjkanja železa zelo pomembno."