Študentje, ki bivajo zdoma, se prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično in neuravnoteženo hrano, pri prehranjevanju pa se zanašajo predvsem na gostinsko ponudbo, medtem ko so tisti, ki si sami pripravljajo obroke, redki, pred začetkom študijskega leta opozarjajo na ministrstvu za zdravje, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT).
Kot opozarjajo, približno tretjina študentov vsak teden posega po hitri prehrani, kot so hamburgerji in pice. "Redna izpostavljenost tovrstni energijsko bogati, a hranilno revni hrani v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti pomembno prispeva k naraščajočemu trendu čezmerne telesne mase, debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni med mlajšo odraslo populacijo," so opozorili v skupnem sporočilu za javnost.
Da bi študentom olajšali izbiranje ustreznejših obrokov, se je v okviru projekta Dober tek, študent!, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, oblikoval sistem označevanja prehransko ustreznejše ponudbe s simbolom Prava izbira. Ta študentom omogoča lažjo prepoznavnost zdravih in uravnoteženih študentskih obrokov.
Simbol, ki ga NIJZ podeljuje skupaj s Turistično gostinsko zbornico Slovenije (TGZS), študentom zagotavlja, da je njihov obrok količinsko in energijsko primeren, ima uravnoteženo sestavo in ustrezen način priprave. Simbol lahko ob ponudnikih, ki omogočajo koriščenje študentskih bonov, pridobijo tudi gostinci, ki niso del subvencionirane študentske ponudbe.
Kakovostno ponudbo težko opredeliti, še težje nadzorovati
Subvencionirana študentska prehrana sicer prinaša številne prednosti, a gre bolj za socialni kot za zdravstveni ukrep, ob tem poudarjajo na NIJZ-ju. Težava je predvsem, da država sofinancira tržno dejavnost, kjer je gostince vodi predvsem finančni interes. "Merila na razpisih za izbor ponudnikov se izboljšujejo, vendar še vedno 'ne gredo v pravo smer'," je ob tem opozoril Matej Gregorič z NIJZ-ja.
Študentje si želijo predvsem prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu pa se prilagaja tudi ponudba. Kot je opozoril Gregorič, lahko ob tem ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno. "Kakovost pri končnem seštevku še vedno nima večjega pomena. Težava pa je tudi, da je kakovostno ponudbo težko opredeliti, še težje pa jo je nadzorovati v praksi," je poudaril Gregorič. Kot je dodal, je v okviru projekta Dober tek, študent! na voljo tudi strokovna pomoč ponudnikom študentske prehrane v obliki delavnic in priročnika.
ZPS: Rezultati analiz obrokov niso obetavni
Pregled ponudbe subvencioniranih študentskih obrokov, tudi s pomočjo kemijskih analiz, so v preteklosti izvedli na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Kot opozarjajo, rezultati niso obetavni. "Zadnji pregled 35 subvencioniranih študentskih obrokov, ki smo ga na ZPS-ju v sodelovanju z NIJZ-jem izvedli na začetku septembra 2023, je razkril, da v glavnih jedeh prevladujejo živila z več ogljikovimi hidrati (ta predstavljajo približno 60 odstotkov krožnika), temu sledijo živila z več beljakovinami (približno 25 odstotkov krožnika), najmanj pa je zelenjave (približno 15 odstotkov krožnika), kar ni skladno s konceptom zdravega in uravnoteženega krožnika," so opozorili.
Ob tem so poudarili, da zelenjava in sadje, ki bi morala predstavljati polovico glavnega obroka, pogosto nista vključena niti kot dodatni hod. "Pri približno tretjini ponudnikov ob glavni jedi namreč študentu nista bila ponujena solata ali sadje, ki bi ju študentski obrok sicer moral vsebovati," je pojasnila prehranska strokovnjakinja Nika Kremić z ZPS-ja.
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob tem napovedujejo, da si bodo še naprej prizadevali za uvedbo novosti, ki bi vplivale predvsem na pripravo javnega razpisa za leti 2024 in 2025. "Že danes pa Študentska organizacija Slovenije izvaja projekt, imenovan 'Jem zdravo. Študiram s polno paro!', s ciljem študentom na prijazen in predvsem bolj dostopen način približati zdrav način življenja in prehranjevanja ter dokazati, da lahko uspešno usklajujejo študij z zdravim načinom življenja," je sporočila predsednica ŠOS-a Marike Grubar.
Kako izbrati zdravo in uravnoteženo glavno jed "na bone"?
1. Krožnik naj bo sestavljen iz ene dlani živil z več beljakovinami, ene pesti živil z več ogljikovimi hidrati in dveh pesti zelenjave.
2. Namesto jedi, ki vsebujejo mastne mesne izdelke, kot so hrenovke in klobase, raje izbirajte takšne, ki vsebujejo puste kose mesa, kot so piščančja ali puranja prsa brez kože, teletina, mlada govedina.
3. Od enkrat do dvakrat na teden naj bodo na vašem jedilniku ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin. Tako pogosto izberite tudi brezmesni obrok, bogat s stročnicami, kot so na primer fižol, čičerika, grah, leča, soja.
4. Izbirajte obroke, ki vsebujejo živila, ki so vir prehranske vlaknine, kot na primer polnozrnate testenine, kaše, polnozrnat kruh, stročnice, oreški in semena. Izogibajte se jedem, pripravljenih s cvrtjem ali pečenjem na odprtem ognju. Namesto teh raje izberite obroke, pripravljene po postopku kuhanja, dušenja v lastnem soku ali pečenja v pečici.
5. Poiščite ponudnika s simbolom "Prava izbira", saj simbol zagotavlja, da je obrok prehransko ustreznejši.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje