V sodobnem tempu življenja, ob stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje, opozarjajo v društvu Metuljčica.

V društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice so ob dnevu ščitnice v zdravstvenih domovih pripravili predstavitve na oglasnih deskah in panojih, da bi bolezni ščitnice postale bolj prepoznavne, strokovna javnost nanje pozornejša in širša javnost o njih bolj ozaveščena, so zapisali na njihovi spletni strani.

Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin in trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli.

Večinoma obolevajo ženske

Za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo in psihičnimi težavami.

Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Druge bolezni pa so več vrst raja ščitnice, čezmerno delovanje (hipertiroza), premajhno delovanje (hipotiroza) in golšavost.

Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 odstotkov žensk in dvakrat manj moških. Hashimotov tiroiditis je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice. Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.

Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kakovosti življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.