Kot je na strateški konferenci, ki je potekala na Bledu, povedal generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar, je bil namen prvega tovrstnega dvodnevnega srečanja povezati odgovorne in najvišje sodelavce UKC-ja ter preveriti, ali je strategija 2018-2023 potrebna novelacije. Izkazalo se je, da je potrebna nadgradnja – tako zaradi epidemije kot zaradi neizvedenih investicij in še večje amortizacije opreme. "Zato bomo predvidoma še pred koncem leta pripravili problemsko konferenco in jasno zapisali, katere so naše usmeritve, nekatere do leta 2025, nekatere infrastrukturne, ki zahtevajo več časa in sredstev, pa do leta 2030," je pojasnil Poklukar.

Kar se tiče strategije pri spopadanju z epidemijo, je najprej kot ključno izpostavil zagotavljanje usposobljenega kadra, ki zna uporabljati in ravnati z osebno varovalno opremo, zna pravilno izvajati vse higienske ukrepe in vse postopke zdravljenja v času najtežjih obolenj, torej intenzivno zdravljenje in uporabo ventilatorjev. Srednjeročno pa so potrebne tudi infrastrukturne spremembe, saj si ne želijo več, da bi morali zaradi virusa ustaviti polovico kliničnega centra. "Zato imamo že globoko začrtano in je pred samim projektiranjem infekcijska klinika," je povedal Poklukar in pojasnil, da bo ta narejena tako, da bodo v primeru ponovne epidemije vsi posegi bolnikov možni na sami infekcijski kliniki.

Glede na roke, v katerih je treba črpati možna sredstva, računa, da bo dograditev nove infekcijske klinike in prenova stare izvedena do konca leta 2023. V tem obdobju pa bi bilo treba, prav tako v luči epidemije, zgraditi tudi diagnostično-terapevtski servis, ki se gradi že od leta 2008 in je prav tako ključen za srednjeročno ali dolgoročno vzdržnost ob takšnih epidemijah. Kot kažejo izračuni, bo UKC Ljubljana v prihodnjih desetih letih za investicije potreboval kar od pol do ene milijarde evrov. Kot je ocenil Poklukar, bo treba pri tem iskati rešitve tudi v javno-zasebnem partnerstvu, morda v investicijskem skladu države, ki bi kotiral na trgu in na takšen način zagotavljal sredstva za prepotrebne investicije.

Manj obtoževanja, več sodelovanja

Čeprav UKC Ljubljana potrebuje nove prostore za širitev dejavnosti, pa so prav tako ključni tudi kadri. "Največje bogastvo vsake zdravstvene ustanove so ljudje, ki delajo v njej. S temi ljudmi moramo ravnati razumevajoče, morajo biti res naše bogastvo," je poudarila glavna medicinska sestra Zdenka Mrak.

Tako kot drugi sodelujoči je bila vesela sodelovanja in medsebojnega razumevanja različnih zdravstvenih in tudi nezdravstvenih kadrov v UKC-ju, ki ga je prinesla konferenca. "Naša pot naprej je manj obtoževanja, več sodelovanja in več podjetniškega duha," pa je sklenila tudi strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar.

Poklukar je ob tem izpostavil še potrebo po formalizaciji statusa UKC-ja Ljubljana kot vodilne vrhunske medicinske ustanove, razvoj stroke, nadgradnjo kakovosti, raziskovanje, integriran informacijski sistem in motivirane ter usposobljene zaposlene. Kot je poudaril, si želijo partnerskega odnosa z zdravstveno zavarovalnico in ustrezen način nagrajevanja zaposlenih.