Slovenka, ki je pred šestimi leti na kliniki na Češkem opravila dva postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, zahteva, da ji zdravstvena zavarovalnica povrne stroške postopka. Primer zdaj obravnava Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali je omejevanje starosti na 43 let pri umetni oploditvi v navzkrižju s človekovimi pravicami in svoboščinami.

Tožba proti zdravstveni zavarovalnici

Ker so bile pri nas izrabljene vse možnosti zdravljenja, zdravstvena zavarovalnica pa krije šest postopkov umetne oploditve, je tožnica zahtevala povračilo stroškov zdravljenja v tujini v višini 4.860 evrov. Zavarovalnica je njen zahtevek zavrnila. Pri tem se je sklicevala na pravila osebnega zdravstvenega zavarovanja, ki pravico žensk do umetne oploditve omejujejo na 43 let starosti. Sledila je tožba, pojasni odvetnik Andrej Razdrih: "Tako prva stopnja delovnega in socialnega sodišča kot druga stopnja sta njeni zahtevi ugodili, ker sklicevanje zavarovalnice na Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju ne more biti upoštevano, saj omejuje pravico, ki jo daje zakon o zdravstvenem varstvu." Ker se je zavarovalnica pritožila, je o zadevi odločalo še vrhovno sodišče, ki pa je razsodilo v prid zavarovalnice. Odločitev ustavnega sodišča naj bi bila znana najkasneje čez dva meseca.

Zakon pravice ne omejuje s starostjo

Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sicer pravice do umetne oploditve ne omejuje s starostjo, določa pa, da mora biti ženska v starostnem obdobju, ki je primerno za rojevanje. To je po mnenju strokovnjakov odvisno od posameznice, pa tudi od tega, ali gre za oploditev z lastno ali z darovano jajčno celico, pojasni Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice: "Vsekakor so med posameznicami razlike, zato težko rečemo, katera meja je nedvoumno primerna za vse. Na splošno pa doktrina in raziskave, ki proučujejo spremembe na ravni celic in organizma, kažejo na to, da se verjetnost uspešne oploditve drastično zmanjšuje s starostjo. S tem je tudi tveganje za razvoj otroka z določenimi kromosomskimi napakami toliko večje."

Starost večja težava za žensko plodnost

Starost ženske je namreč dejavnik, ki močno vpliva na možnost za zanositev. Kot pojasni predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki Eda Vrtačnik Bokal, je jajčnik organ, ki se najhitreje stara: "Že po 35. letu je sposobnost jajčnika močno zmanjšana, po 40. letu pa praktično strmoglavi. To je organ, ki se najhitreje postara in izgubi svojo funkcijo." Poleg tega se ženska rodi z določenim številom jajčec, ki se nato v življenju zmanjšuje. Moški imajo več sreče, saj so njihove semenčice tudi v zrelih letih, dokler jih tvorijo, enako stare kot tiste, ki so jih tvorili v mladosti.

Pravila postopkov z darovanimi spolnimi celicami

V Sloveniji so postopki z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le, kadar gre za zdravstvene razloge. Vsaj eden od bodočih staršev mora biti otrokov genetski roditelj. Darovalci semenskih in jajčnih celic se morajo odreči vsem pravicam do otroka. Darovanje je anonimno, identiteta darovalcev pa strogo varovana. Tudi otroci, ki so bili spočeti z darovanimi spolnimi celicami, nimajo pravice izvedeti, kdo je daroval spolne celice za njihovo spočetje. Le v izjemnih zdravstvenih okoliščinah, na primer če ima otrok levkemijo in za preživetje potrebuje presaditev kostnega mozga, bi lahko darovalca anonimno prosili za darovanje kostnega mozga, vendar ne bi bil dolžan pomagati. Spolne celice enega darovalca se lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah. Par lahko za celice istega darovalca zaprosi večkrat.

Postopek darovanja

Moški v posebni sobi oddajo vzorec semena, ki ga na kliniki nato zamrznejo in shranijo. Po šestih mesecih ponovno pregledajo darovalčevo kri; s tem izključijo spolno prenosljive okužbe. Če so izvidi ustrezni, se seme lahko uporabi za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Plodni ženski jajčno celico odvzamejo v ciklusu, ki ga spodbujajo z zdravili. Dozorevanje jajčnih celic opazujejo z ultrazvočnimi preiskavami. Odvzamejo jih z nebolečo ultrazvočno vodeno punkcijo, skozi nožnico in v lokalni anesteziji. Jajčne celice nato oplodijo s semenom partnerja neplodne ženske in jih vstavijo v njeno maternico. Druge zarodke zamrznejo in shranijo v posebnih zbiralnikih. Za darovane spolne celice v Sloveniji ni dovoljeno prejemati plačila, klinika darovalcu povrne le potne stroške. Darovalcev semena je v Sloveniji dovolj, darovalk jajčnih celic pa močno primanjkuje, zato v takih primerih ženskam zdravstveno zavarovanje povrne tudi stroške zdravljenja v tujini.

Slovenija v evropskem vrhu

Slovenija se po uspešnosti na tem področju uvršča v sam evropski vrh. Vsako leto se v naši državi namreč rodi približno 1.300 otrok, spočetih s tem postopkom, kar pomeni nekaj več kot pet odstotkov. Zdravljenje neplodnosti izvajajo tri ustanove: univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter Porodnišnica Postojna. Skupaj opravijo od 3.000 do 4.000 ciklov zunajtelesnih oploditev na leto. Pare v ambulanto napotijo ginekologi na primarni ravni, potem ko si par neuspešno prizadeva za zanositev eno leto, če je ženska stara več kot 35 let, pa pol leta.

Ob ponovitvi vseh šestih ciklov uspešnost več kot 90-odstotna

Zavod za zdravstveno zavarovanje je v letu 2018 financiral 3.271 postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ana Vodičar, ki je v zavodu zadolžena za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, poudarja, da se ti postopki v celoti plačujejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja: "Cena je odvisna od tega, ali gre za stimuliran ali spontan ciklus. Pri spontanem ciklusu je trenutna cena 900 evrov, pri stimuliranem pa 1.925 evrov za en postopek." Po podatkih ljubljanske ginekološke klinike je ob ponovitvi vseh šestih ciklov postopkov zunajtelesne oploditve uspešnost več kot 90-odstotna. Veljavni sistem pa ne vključuje samskih žensk in istospolnih parov. Družinski zakonik, ki je bil leta 2012 na referendumu zavrnjen, je predvideval tudi ureditev tega področja. Danes večini slovenskih samskih žensk in istospolnih parov k uresničitvi sanj o naraščaju pomagajo na klinikah v tujini.