Intenzivne enote so ozko grlo, opozarja vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki v Ljubljani, Matjaž Jereb. Foto: BoBo
Intenzivne enote so ozko grlo, opozarja vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki v Ljubljani, Matjaž Jereb. Foto: BoBo

V sekciji za urgentno medicino so o spremembah v organizaciji sistema nujne medicinske pomoči (NMP), ki jih je napovedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, izvedeli iz medijev. "Čeprav smo ena od temeljnih strokovnih organizacij s področja NMP-ja, v razprave in načrtovanje teh sprememb nismo bili vključeni," so opozorili v odprtem pismu, ki so ga posredovali tudi medijem.

Kordež je na nedavnem seminarju sekcije reševalcev v zdravstvu, ki je potekal v Zrečah, med drugim dejal, da se le malo zdravnikov odloča za specializacijo urgentne medicine, saj jim ta ne omogoča primerne alternative v njihovih bolj zrelih letih, ko stresno delo v urgenci zanje postane prenaporno. Ministrstvo zato pripravlja spremembe v smeri, da bi specialistom po določeni delovni dobi omogočili drugo specializacijo, ne da bi zaradi tega izgubili doseženi plačni razred.

Pomanjkanje možnosti za poznejši prehod v drugo specializacijo po mnenju sekcije za urgentno medicino ni med razlogi, zakaj se študenti medicine redko odločajo za specializacijo urgentne medicine. "Takšno razumevanje ocenjujemo kot zgrešeno in škodljivo za nadaljnji razvoj urgentne medicine, tako kadrovski kot strokovni," so poudarili.

Možnosti prehajanja iz urgentne medicine v druge specialnosti za tiste, ki si tega želijo, v sekciji ne nasprotujejo. Vendar menijo, da takšna ureditev nikakor ne more predstavljati sistemske rešitve. Nasprotno, taka ureditev po njihovem prepričanju znižuje ugled in vrednost specializacije urgentne medicine ter sporoča, da delo v tej stroki ni dolgoročno vzdržno niti primerljivo z drugimi specialističnimi področji z vidika strokovnega, raziskovalnega in pedagoškega kariernega razvoja.

"Ukrepi v tej smeri, brez sočasnih rešitev, ki smo jih že večkrat ponudili, ne pomenijo krepitve stroke, temveč le dodatno spodbudo za njen razpad. Tak razvoj dogodkov bi bil lahko nepovraten in bi imel dolgoročne posledice za celoten sistem NMP-ja," so opozorili.

Glavna težava urgentne medicine in sistema NMP-ja po navedbah sekcije ostaja izrazito pomanjkanje specialistov urgentne medicine, še posebej v urgentnih centrih. Ti z izjemo mariborskega ne zmorejo zagotoviti niti enega specialista urgentne medicine 24 ur dnevno, so opozorili v sekciji. Ob tem so dodali, da do danes ni bil izveden ali napovedan niti en konkreten ukrep, ki bi reševal izrazito pomanjkanje urgentnih zdravnikov.