Sorodna novica Na Hrvaškem huda epidemija gripe. Do zdaj je umrlo 29 ljudi.

Od prejšnjega tedna se število bolnikov z gripo in drugimi respiratornimi okužbami veča. V ponedeljek so v UKC-ju Ljubljana potrdili 32 primerov gripe, danes pa že 17. Oddelki so popolnoma polni, bolniki so tudi na zasilnih posteljah. Zaradi sistema dela in da se manjša prenos okužb, so se odločili, da prepovejo obiske.

Kot je v izjavi za javnost dejala namestnica predstojnice Infekcijske klinike prof. dr. Bojana Beovič, vrhunec gripe, kot kaže, šele prihaja. "Trenutno imamo večinoma starejše bolnike s kroničnimi boleznimi." Po besedah vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič so imeli v zadnjem mesecu 400 potrjenih primerov gripe.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da je med odvzetimi vzorci, ki so testirani za gripo, v bolnišnicah pozitivnih 31 odstotkov vzorcev. Med vzorci, ki so odvzeti v v ambulantah primarnega zdravstva, pa je pozitivnih 45 odstotkov vzorcev. Kot ocenjujejo na UKC-ju, vrh obolenj z gripo pričakujejo v prihodnjih 10 do 14 dneh.

Krizni načrti in pomanjkanje kadra

Mrvičeva meni, da bodo tudi letos zelo verjetno morali uporabiti krizne načrte, ki so jih pripravili v preteklosti. Kot velik problem je izpostavila pomanjkanje kadra. "Tukaj bodo potrebni dodatni napori teh, ki še vztrajajo v sistemu," je dejala.

Je pa predvsem med starejšimi kroničnimi bolniki več smrtnih žrtev, je pojasnila namestnica predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. "Kar nekaj starih ljudi, ki imajo druge bolezni, zaradi gripe umre. Ob gripi se poslabšajo vse kronične bolezni. So pa seveda tudi mlajši bolniki, pri katerih poteka gripa izjemno hudo," je dodala.

Mrvičeva je dejstvo, da je v Sloveniji le okrog 4 odstotke prebivalstva cepljenega proti gripi, ocenila kot razlog za veliko večje število težjih primero gripe. Ocenjuje, da cepivo proti gripi ni tako učinkovito, kot je cepivo proti ošpicam. "Vendarle pa zmanjšuje obolevnost in predvsem potrebo, da je bolnik sprejet v bolnišnico. Zlasti pri starejših je odgovor imunskega sistema na cepiva slabši zaradi staranja imunskega sistema. Potem je verjetnost, da bo tak človek zbolel, večja. Zato je toliko bolj pomembno, da je cepljenih čim več ljudi, ki na ta način ustvarijo bariero," je pojasnila.

Letošnja sezona gripe "kar huda"

Sicer letošnjo sezono gripe Beovičeva ocenjuje kot "kar hudo". "Glede na število hudo bolnih je podobna tisti iz 2009, ko smo se prvič srečali s pandemsko gripo," je pojasnila in dodala da število obolelih še narašča.

Na UKC-ju Ljubljana so sicer na več oddelkih zaradi sezone gripe in drugih okužb dihal že prej veljale omejitve obiska, na nekaterih oddelkih pa so jih zaradi tveganja prenosa bolezni na bolnike že prej popolnoma prepovedali.

Kot je poročalo Delo, so na kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik že poročali o eni smrtni žrtvi zaradi gripe. Število vseh smrtnih primerov zaradi gripe pri nas še ni znano, ker je gripa pogosto smrtonosna v povezavi z drugimi boleznimi.

Zunaj telesa virus preživi več ur

Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju. Virusi lahko na površinah preživijo nekaj ur. Če nismo previdni, jih lahko z rokami prenesemo v usta, nos in oči ter se tako posredno okužimo. Znaki bolezni, ki se pojavijo v nekaj dneh po okužbi, so mrazenje, povišana telesna temperatura, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izrazita utrujenost.

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje, ki ga je najbolj priporočljivo opraviti pred sezono gripe. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ga še vedno priporočajo, saj je vrhunec sezone običajno konec januarja in v začetku februarja. "Tudi če zbolimo, imamo s cepljenjem manjšo možnost za pojav zapletov, ki lahko spremljajo bolezen," je pojasnila Eva Leban z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zdrav duh v zdravem telesu

Pred gripo in drugimi sezonski obolenji lahko ukrepamo predvsem preventivno z upoštevanjem priporočil za zdrav življenjski slog z raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, rednim gibanjem, sprostitvijo in zadostno količino spanja. Zdravemu življenjskemu slogu je priporočljivo slediti vse leto, saj uravnotežena prehrana in telovadba zgolj nekaj tednov pred časom sezonskim obolenj ne bodo imeli želenega učinka. "Z zdravim življenjskim slogom delujemo dolgoročno in preprečujemo obolenja," je opomnila Lebanova.

Z uživanjem raznovrstne prehrane z dovolj sadja in zelenjave različni prehranski dodatki po priporočilih NIJZ niso potrebni, a se za njihovo uporabo odloči marsikdo, predvsem decembra, v stresnem predprazničnem času, so pojasnili v Lekarni Bitenc. V Lekarni Župančičeva jama pa opažajo, da dodatke za krepitev imunskega sistema ljudje iščejo, ko že zbolijo, čeprav je njihova uporaba najbolj smiselna, ko smo še zdravi. Za različne dodatke in vitamine se odločijo tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec, kjer se boleznim skoraj ni mogoče izogniti.

Bolni ostanite doma!

"Če zbolimo in hodimo naokoli, smo potujoči raznašalec bolezni," opozarjajo na NIJZ. Zato naj bolni ostanejo doma in ne hodijo v službo, šole in vrtce. "Poskrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih, tako da telesu pustimo dovolj časa za ozdravitev. Hitreje se pozdravimo, če se ne preobremenjujemo po nepotrebnem," je še poudarila Lebanova.

Nižanje temperature, počitek in pitje veliko tekočin

Pri sicer zdravem posamezniku, ki ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, je zdravljenje zato simptomatsko. "Simptome lahko lajšamo z nižanjem telesne temperature, počitkom, pitjem veliko tekočine, protibolečinskimi zdravili in zdravili za izkašljevanje," je naštela Lebanova.

Večina težav ob gripi sicer mine v enem tednu, kašelj pa lahko traja več tednov. Starostniki imajo od simptomov gripe razmeroma pogosto le vročino in motnje zavesti. Gripa je nevarna zaradi zapletov, najpogosteje pljučnice ali vnetja srednjega ušesa, poslabšajo se kronične bolezni, naštevajo na NIJZ.

Ogroženi starejši, najmlajši in kronični bolniki

Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujen. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenosti, težkeo dihanje in bolečine v prsnem in trebušnem predelu, pojav nenadne oslabelosti in bruhanja.

Pri kroničnih bolnikih lahko zaradi gripe pričakujemo zaplete kronične bolezni. Poleg tega virus gripe poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.