Kot je povedala predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale, ki je v Celju pripravilo srečanje nosečnic in doječih mater, žal v Sloveniji nimamo sistema za dokumentiranje dojenih otrok po odhodu iz porodnišnic. To sicer zapisujejo nekateri zdravstveni domovi, ni pa enotnega sistema, kjer bi bili zajeti vsi otroci.

"Realno pa je veliko žensk, ki dojijo. Škoda le, da to nimamo prikazano. Seveda je pa izjemnega pomena podpora dojenju. Tako od strokovnjakov kot tudi domačih in laikov. Podporo jim mora nuditi celoten sistem v državi. Posebej izobraženi strokovnjaki, zdravstveni delavci, delodajalci in širša skupnost. Vsi se moramo truditi, da dojenje postane nekaj samoumevnega," je še dejala Cvetka Skale.

Mlada mamica Kaja iz Velenja, ki je v pričakovanju drugega otroka, pa je za STA povedala, da bo tudi tega otroka dojila, saj bo tako dobil več hranilnih snovi, kot če bi bil hranjen z umetnim mlekom. Po njenih besedah je prvega otroka dojila 10 mesecev, imela je lepe izkušnje, čeprav je od začetka potrebovala mesec dni, da se je navadila na pravilno dojenje.

Dojenje in trajnostni razvoj

Dojenje je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Cilji prizadevanj so izboljšati zdravje mater in otrok, zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom, z dojenjem preprečevati podhranjenost otrok povsod po svetu, zagotoviti varno prehranjevanje dojenčkov in otrok v času krize, predvsem tudi v času pandemije covida-19, ter vplivati na pojav revščine, saj je dojenje brezplačno.

Kot navajajo v omenjenem društvu, dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov, in zagotavlja okoljsko trajnost.

Veriga podpore

Glavni cilj letošnjih prizadevanj za podporo dojenju pa je ustvarjanje in krepitev verige podpore dojenju. Predvsem z vidika, da morajo biti vsi, ki podpirajo starše pri dojenju in jim pomagajo, tudi sami dovolj izobraženi. Predvsem bi morali biti ključna podpora dojenju zdravstveni sistem v državi, delodajalci in skupnost, vsi ti pa morajo imeti pri tem tudi podporo vlade.

Navedeni cilji so povezani s prednostmi dojenja, kot so izključno dojenje prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob mešani hrani, ki predstavlja optimalen način prehrane za otroka, dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča enak začetek življenja vsem, ne glede na spol, raso in narodno pripadnost. Z dojenjem prejme otrok optimalna hranila in tudi zaščitne dejavnike, kar pozitivno vpliva na njegovo zdravje in tudi na preživetje, dojenje je pomembno povezano z boljšim zdravjem mater, ima tudi pozitivne učinke z vidika ekologije.

V celjskem mestnem parku in številnih drugih krajih po Sloveniji bo v soboto potekal že deveti festival Dojiva se.