Vzrokov za bolezen še niso odkrili, prav tako strokovnjaki še iščejo morebitne povezave in kofaktorje, ki bi lahko prispevali k temu, da je potek bolezni pri nekaterih otrocih tako hud. Matičič je zagotovila, da je tudi slovenska stroka pozorna in pripravljena, staršem pa svetuje, naj bodo pozorni na nekatere simptome oziroma znake, ki bi lahko pomenili, da gre za to bolezen. Izpostavila je predvsem bruhanje, zlatenico (rumenkasto obarvanost kože in beločnic, zelo svetlo blato, temen urin). Poudarila je, da ni nobenega razloga za paniko, saj je slovenska stroka dobro pripravljena.

Na evropski in svetovni ravni tako strokovnjaki pospešeno iščejo vzroke, morebitne povzročitelje ali sopovzročitelje bolezni. Razmišljanja strokovnjakov gredo v več smeri, eno izmed njih je, da je kofaktor pri bolezni adenovirus tipa F41, ki so ga dokazali pri 75 odstotkih hudo zbolelih otrocih. Matičič je sicer poudarila, da dokazov za to za zdaj ni.

Adenovirusi so sicer v naravi krožeči virusi, ki povzročajo blage okužbe dihal in prebavil (omenjeni F41 povzroča okužbo prebavil), ki jih po navadi prebolimo brez težav in teh okužb niti ne zdravimo. Zaradi drugačnega načina življenja v preteklih dveh letih, ko se otroci niso veliko družili in smo nosili maske, pa je mogoče, da otroci (med hudo zbolelimi so namreč predvsem majhni otroci) niso prišli v stik s tem normalno krožečim virusom, ki bi sicer spodbujal njihovo naravno odpornost.

Med drugimi vzroki, ki jih raziskuje stroka, je tudi mogoča predčasna okužba z novim koronavirusom, ki povzroča covid-19, pa tudi okoljski dejavniki in morebitni toksini, pa tudi možnost, da je adenovirus mutiral in zdaj povzroča ali prispeva k razvoju hude oblike bolezni. Razmišljajo tudi o tem, da je razlog mutacija novega koronavirusa, pri čemer je Matičič močno poudarila, da je to po mnenju stroke še najmanj realna možnost.

Dejala je še, da ima slovenska stroka v primeru otrok, ki bi imeli prej omenjene znake in s testi ugotovljeno nenormalno vrednost jetrnih encimov, izdelan spekter preiskav. O omenjeni bolezni sicer posumijo, ko s testi izključijo vse druge vrste hepatitisov (od A do E), ko gre za otroka, starega do največ 16 let in ko jetrni testi pokažejo, da so jetrni encimi več kot 10-krat nad najvišjo "dovoljeno" ravnjo.

Za zdaj ni dokazov o nalezljivosti

Na vprašanje, ali gre mogoče za bolezen, ki je nalezljiva, je odgovorila, da epidemiološke povezave za zdaj niso našli, WHO in ECDC pa za zdaj nista izdala nobenih navodil za posebne ukrepe ob tej bolezni.

Kot je znano, je zdravstvena stroka letos zaznala nenavadno visoko število otrok, zbolelih za akutno potekajočim in hudo potekajočim hepatitisom neznanega izvora.

Kateri so nadaljnji koraki stroke?

Matičič je dejala, da so zdaj "vse oči uprte v Združeno kraljestvo", kjer so do zdaj prijavili 114 primerov zbolelih otrok, ki so bili stari do 14 let. Poročali so še, da so morali opraviti 10 presaditev jeter. Do zdaj so tam analizirali 81 primerov bolezni. 53 odstotkov obravnavanih je bolnišnico že zapustilo, 47 odstotkov otrok pa je še hospitaliziranih. 60 odstotkov zbolelih je imelo zlatenico, preostali pa samo nenormalne teste za oceno delovanja jeter. Skoraj vsi so bruhali, en del je poročal tudi o driski, le redki pa so imeli tudi povišano temperaturo. Pri 75 odstotkih primerov so dokazali prej omenjeni adenovirus, zgolj 16 odstotkov pa jih je imelo tudi covid-19. Prav zato se vsiljuje razlaga, da bi lahko bila okužba z adenovirusom kakšen kofaktor, ki bi lahko vplival na to, da se je pojavilo tako hudo vnetje jeter, je dejala Matičič, a znova poudarila, da gre za zdaj le za razmišljanja in špekulacije, ki niso potrjene.

Znanstveniki in strokovnjaki so tako zdaj pred nalogo epidemiološko razjasniti, koliko je teh primerov, saj obstaja možnost, da bolezen poteka tudi blago in brez znakov. Med naslednjimi koraki je pregled eksplantiranih jeter, kjer se iščejo spremembe na organu, pregled gostiteljev/otrok tako imunološko kot genetsko, da bi našli morebitne skupne značilnosti, in iskanje povzročitelja, kjer so spet v ospredju britanski strokovnjaki, ki so pripravili spekter raziskav, s katerimi bi čim prej odkrili vzroke za bolezen, je še pojasnila.

WHO je sicer poročal o 169 primerih bolezni – 114 so jih odkrili v Združenem kraljestvu, 34 v Evropi, druge pa v Izraelu in ameriški zvezni državi Alabama. 10 odstotkov zbolelih otrok je potrebovalo transplantacijo jeter, eden je umrl. Nam najbližji primeri so bili odkriti v Italiji.