Kot so opozorili na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), lahko vročina najbolj prizadene starejše, otroke in nosečnice, pa tudi bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, kot so bolniki s srčno-žilnimi obolenji, obolenji dihal, sladkorni bolniki, bolniki z obolenji ledvic, duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem in povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.

Prav tako so med bolj ogroženimi tisti z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki imajo slabše bivalne razmere in bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Vročina lahko bolj prizadene tudi delavce, ki delajo na prostem, prebivalce mest in begunce, so našteli na NIJZ-ju.

Daljše obdobje vročine lahko po njihovih navedbah povzroči različne težave in pregretje telesa. Posledice se kažejo kot kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica oz. kratkotrajna izguba zavesti in vročinska kap.

Zadrževanje na hladnem, lahka hrana in dovolj tekočine

Težave preprečimo z zmanjšano obremenitvijo telesa s toploto, tako da zmanjšamo izpostavljenost vročini, pri tem pa hladimo prostore in sebe, se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Na NIJZ-ju svetujejo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

Če vsi ti načini ne zadoščajo, si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija, prostore pa učinkovito hladijo klimatske naprave. Ob vročini zunaj se tako, kolikor je le mogoče, zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kot so nakupovalna središča in knjižnice. Če je mogoče, se iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. "Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," so pojasnili na NIJZ-ju. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

Za preprečevanje težav zaradi vročine je treba tudi zmanjšati nastajanje toplote. To storimo tako, da omejimo fizično dejavnost, saj pri fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota. Fizično dejavnost na prostem tako priporočajo le v jutranjih in večernih urah. Prav tako pa uživamo lahko hrano, ki naj bo v manjših obrokih.

Telesu je za zmanjšanje posledic zaradi vročine treba omogočiti tudi odvajanje toplote. To pomeni, da izbiramo lahka in ohlapna oblačila ter uživamo zadostne količine tekočine. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Kot so pojasnili na NIJZ-ju, je potenje zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizičnih dejavnostih, kot so delo, šport in igranje.

Priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode, primerna pa je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Na NIJZ-ju pozivajo, naj pijemo tudi takrat, ko še nismo žejni.

Potrebna količina tekočin je namreč odvisna od presnove, zaužite hrane, toplote in vlage v okolju, telesne dejavnosti, potenja in zdravstvenega stanja. Pri večji telesni dejavnosti so potrebe po tekočini bistveno večje, odrasli naj bi na dan zaužil 1,5 litra tekočine, v vročini pa več, približno dva litra na dan, ob telesnem naporu še več.

"O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine," so navedli na NIJZ-ju. Ob tem so opozorili, da se je o količini tekočine, ki jo lahko zaužijemo v vročem vremenu, treba posvetovati z zdravnikom, če nam je ta omejil količino tekočine ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode, torej z diuretiki.

Pri daljših, večjih naporih pa z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno

NIJZ poziva k pomoči drugim, ki so bolj ogroženi. "Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami, in povprašajmo, ali morda potrebujejo pomoč," svetujejo na NIJZ-ju in opozarjajo, da nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja človeka umaknemo na hladno, torej v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine. Kot so navedli na NIJZ-ju, se z zdravnikom posvetujemo tudi takrat, kadar imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.

Pozabiti ne smemo niti na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, torej med 10. in 17. uro, poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, primernimi oblačili ter širokospektralno zaščitno kremo, ki vključuje zaščito pred žarki UVA in UVB s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili, to so obraz, ušesa in hrbtišča rok.

Pozorni bodimo tudi na varnost hrane, ki jo uživamo. V vročini se namreč hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost okužb in zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.

Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca, upoštevamo nasvete zdravnika in spremljamo napovedi in opozorila prek sredstev javnega obveščanja, še navajajo na NIJZ-ju.

Najbolj vroča bosta sreda in četrtek

Agencija za okolje (Arso) za zdaj še ni izdala opozorila pred vročinskim valom, so pa za večji del države napovedane temperature, ki bodo presegle 30 stopinj. Najvišje dnevne temperature v ponedeljek bodo od 27 do 31 stopinj Celzija, v torek bodo najvišje dnevne od 28 do 32 stopinj Celzija. V sredo in četrtek bo sončno in še bolj vroče. V sredo proti večeru lahko v severni Sloveniji nastane kakšna vročinska nevihta. V petek pa kaže na osvežitev s krajevnimi padavinami.