"Pozor! Ste na prepovedanem območju, odidite takoj!" se oglašajo brezpilotni letalniki, ki med epidemijo covida-19 v sosednji Italiji niso snemali le slikovitih izpraznjenih turističnih središč, saj so v državi konec marca dovolili uporabo teh naprav za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Ti letalniki morajo tehtati do 25 kilogramov, njihovo letenje pa je omejeno predvsem v bližini letališč.
"Tako bomo lahko nadzorovali javna mesta in ljudi, ki so morebiti kužni, poslali domov," je za Corriere del Veneto dejal Andrea Gallo s policije v Trevisu (Trevižu), kjer so med prvimi v državi začeli uporabo letalnikov. Uporabljajo jih za nadzor nad kršitvami karantene, letalniki s termokamerami pa lahko merijo, ali imajo mimoidoči vročino. "Sklenili smo, da je v teh razmerah zdravje ljudi pomembnejše od njihove zasebnosti," je ob uvedbi novosti pojasnil Gallo.
Participativni videonadzor
Novi pravilnik o videonadzoru, ki so ga predlagale oblasti mesta Cuneo na severozahodu Italije, predvideva, da lahko krajani v mrežo kamer, ki jo je postavila policija, vključijo tudi svoje zasebne kamere. Cilj projekta je vzpostaviti sistem "participativnega videonadzora", kot ga imenujejo v mestni upravi, in tako s kamerami pokriti skoraj vse ulice.
Kot v posnetku na YouTubu razlaga komisija, ki je predlog vložila, prebivalci pogosto prosijo, naj mesto videonadzor okrepi, vendar za to nima dovolj sredstev. Trenutna zakonodaja sicer določa, da zasebne kamere ne smejo snemati javnih prostorov, a to naj bi občina spremenila z novim pravilnikom, ki bo omogočal, da se bodo videoposnetki z zasebnih kamer shranili neposredno na strežnik lokalne policijske uprave, ki bo te upravljala.
Da bi se prebivalci pridružili projektu, morajo vgraditi najmanj štiri kamere, ki morajo tehnično ustrezati pogojem pravilnika in se neposredno povezovati s spletom. Stroške opreme bodo krili krajani, za varstvo podatkov in delovanje omrežja bo skrbela mestna uprava.
"Zdi se, da skušajo ugoditi prebivalcem, v resnici pa skušajo njihov ne povsem utemeljen strah izkoristiti, da bi vzpostavili mrežo nadzora od vrat do vrat," dogajanje na spletnem portalu Wired komentira raziskovalni novinar Riccardo Coluccini. "Z zamislijo, da bi vsako bivališče spremenili v oko, ki nadzoruje mesto, tvegamo, da bomo svoje javne prostore spremenili v nočno moro. Javne razprave, ki so sledile temu predlogu, so nas opomnile, da politična razprava o nadzoru v Italiji sledi le enemu motu: nadzorovati, nadzorovati, nadzorovati."
Prepoznavanje obrazov v Comu
Občina Como, ki leži ob priljubljenem istoimenskem jezeru, je spomladi kot ena prvih v Italiji na javna mesta vgradila pametne kamere podjetja Huawei s tehnologijo prepoznavanja obrazov.
Kamere lahko iščejo posamezne ljudi, prek opazovanja gibanja pa zaznavajo tudi domnevno sumljive vedenjske vzorce, denimo ko ljudje dalj časa postavajo na določenem območju.
Poleg tega lahko kamere opazijo izginule predmete, štejejo ljudi in prepoznavajo hitrost in smer njihove hoje, mimoidoče pa razločujejo tudi glede na barvo njihove polti.
Sporne kamere ugasnili
Kljub uredbi Evropske unije o varstvu podatkov (GDPR) in opozorilom predsednika italijanskega Odbora za varstvo osebnih podatkov Antonella Sora, da tehnologija prepoznavanja obrazov ni zakonita, je mestna uprava po poročanju portala Wired opremo spomladi že uporabljala, opozarja skupina raziskovalnih novinarjev in razlaga, da so v kraju novost uvedli, ne da bi se posvetovali s širšo javnostjo.
Skupina je izpostavila tudi, da videonadzor vodijo zasebna podjetja, ki ne morejo zagotoviti, da delajo izključno v dobro javnosti. "To, da policija in zasebniki uporabljajo tehnologijo prepoznavanja obrazov, ni sporno le z vidika zasebnosti in varstva podatkov, ampak tudi z etičnega vidika," pravi Ioannis Kouvanas iz organizacije Privacy international in opozarja, da se raba te tehnologije ne sklada z evropsko in mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah.
Član omenjene skupine raziskovalnih novinarjev, postdoktorski raziskovalec na Univerzi italijanske Švice Philip Di Salvo, je za MMC povedal, da so v Comu zaradi pritiska javnosti prenehali uporabljati sporne kamere, ki naj bi bile trenutno v rabi le kot navadne kamere, poleg tega pa za financiranje tovrstne tehnologije ne smejo več uporabljati javnih sredstev.
"Te kamere so problematične z več vidikov: znanstvena literatura potrjuje, da prinaša zbiranje biometričnih podatkov hude etične težave, poleg tega pa programi temnopolte ljudi obravnavajo pristransko," je poudaril Di Salvo.
Poleg tega je sogovornik izpostavil, da tovrstno zbiranje podatkov ni varno, saj lahko vdori v sisteme razkrijejo občutljive informacije, hkrati pa je raba te tehnologije po njegovem mnenju močno pretirana, saj krajevna policija zatrjuje, da je Como eno najvarnejših mest v Italiji, kjer ni hujšega kriminala ali terorističnih groženj.
Umetna inteligenca preverja razdaljo med ljudmi
V pilotnem projektu italijanskega inštituta za tehnologijo na letališču v Genovi uporabljajo kamere, ki merijo medsebojno razdaljo med ljudmi.
Cilj je, da s pomočjo umetne inteligence ugotovijo, na katerih delih letališča se zadržuje največ ljudi, ob premajhni medsebojni razdalji pa bodo predvidoma uvedli zvočne alarme.
V Občini Modena v projektu Inter-Homines s pomočjo umetne inteligence preverjajo, ali ljudje v nekaterih čakalnicah v občinski stavbi vzdržujejo primerno medsebojno razdaljo.
Pametne kamere snemajo obiskovalce in z zvočnim alarmom opozorijo, kadar se ti drug drugemu preveč približajo. Program so vzpostavili italijanski raziskovalci, ki zagotavljajo, da ne vključuje tehnologije prepoznavanja obrazov in varuje osebne podatke ljudi.
Sledenje gibanju prebivalstva
V različnih italijanskih regijah so ob izbruhu epidemije covida-19 uvedli različne tehnologije sledenja prebivalcem, s katerimi so preverjali, ali upoštevajo ukrepe proti širjenju novega koronavirusa.
V Lombardiji, ki jo je epidemija covida-19 najhuje prizadela, so krajevne oblasti v sodelovanju z mobilnimi operaterji sledile premikom prebivalcev prek GPS-povezav njihovih pametnih telefonov. Kot je pojasnil podpredsednik te pokrajine Fabrizio Sala, lahko sistem sledi 85 odstotkom celotne populacije.
Prvi mož Odbora za varstvo osebnih podatkov Antonello Soro je pojasnil, da ga o teh dejavnostih niso obvestili, a da gre za zbiranje anonimiziranih podatkov, kar po njegovem mnenju ni sporno, saj ljudi ni mogoče identificirati.
V posameznih pokrajinah, denimo na Sardiniji, v Laziu in Umbriji, so razvili lastne aplikacije za sledenje ljudem, ki so bili v stiku z bolniki s covidom-19.
V Rimu anonimne prijave kršilcev
Rimske mestne oblasti so oblikovale spletno aplikacijo, ki omogoča, da krajani za preprečevanje širjenja novega koronavirusa policiji anonimno prijavijo nedovoljeno združevanje ljudi.
"To bo ljudem omogočilo, da se bodo izognili območjem, kjer je preveč gneče," je za časopis La Stampa razložila županja Rima Virginia Raggi. Prebivalci so na družbenih omrežjih aplikacijo zavračali, češ da gre za "lov na čarovnice".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje