Direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov od predsednika vlade Roberta Goloba zahtevajo, naj odpravi plačna nesorazmerja, ki bodo nastala z aprilom, ko se zdravnikom v skladu z lanskim dogovorom zvišajo plače – mladim zdravnikom se bodo povišale za petino, starejšim zdravnikom specialistom za 8 odstotkov, ob tem pa se bo odpravil tudi plačni strop. Če vlada do 1. aprila ne bo ukrepala, direktorji zdravstvenih zavodov grozijo z odstopom.

Kot so zapisali v pismu, o katerem je prvi poročal portal N1, jih je zmotilo predvsem, da bodo nekateri zdravniki aprila tudi z osnovnimi oziroma izhodiščnimi plačami prehiteli direktorje. "To postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v popolnoma neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta in so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije," so zapisali v pismu, pod katero so se podpisali 103 direktorji oziroma strokovni direktorji 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva.

Po poročanju Televizije Slovenija direktorji v pismu pojasnjujejo, da se povprečni direktor bolnišnice uvršča v 57. razred, direktor zdravstvenega doma pa v 53. razred, z aprilom pa bodo najizkušenejši zdravniki uvrščeni v 62. razred, v nadaljevanju pa vse do 66. plačnega razreda. Kot opozarjajo, so že zdaj nekateri zdravniki in medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov, bolje plačani od direktorjev, aprilski dvig pa bo nesorazmerja še povečal.

Direktorji že februarja opozorili na pomanjkanje motiva za delo

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so že februarja opozorili, da so direktorji zdravstvenih zavodov nagrajeni precej slabše kot sodelavci, ki jih vodijo. "Direktorji in strokovni direktorji, ki so zdravniki, opozarjajo, da nimajo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodijo, zato nekateri celo razmišljajo o odstopu s svojih funkcij," so zapisali v februarskem sporočilu za javnost.

Po informacijah Televizije Slovenija direktorji vladnega odziva na pismo, ki naj bi ga poslali že prejšnji teden, še niso prejeli.

Ministrstvo bo direktorje pozvalo k posredovanju predlogov

Ministrstvo za zdravje se zaveda neustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev, do česar je prišlo tudi zaradi parcialnih rešitev ob pritiskih za povečevanje plač. Zato bo direktorje zdravstvenih zavodov povabilo k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih.

Ob tem je ministrstvo spomnilo, da so vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja oktobra 2022 podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, s katerim so se zavezali k začetku usklajevanja sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V skladu z dogovorom naj bi se najpozneje do 30. junija 2023 pripravila novela omenjenega zakona oz. nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Eden od ciljev prenove plačnega sistema javnega sektorja je tudi vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci, so spomnili na ministrstvu. Prav tako je bila v izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja med drugim predlagana nova plačna lestvica, ki odpira tudi možnosti za odpravo kompresije v zgornjem delu lestvice, torej odpravo nesorazmerij med plačami funkcionarjev, direktorjev in javnih uslužbencev.

"V želji po oblikovanju plačnega sistema, ki bi ustrezno upošteval odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodi, bomo vse direktorje povabili k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih," pa so danes napovedali na ministrstvu.