Kot smo poročali, so na splošni nujni medicinski pomoči ZD-ja Ljubljana zaradi velikega navala iskalcev pomoči v soboto popoldne sprožili načrt za množične nesreče.

"Da se je formalno aktiviral načrt za množične nesreče, se je v naši enoti zgodilo prvič. Čez praznike se je v preteklosti že večkrat dogajalo, da je bilo več kot 40 čakajočih v vrsti, a smo se organizirali neformalno. Tokrat smo se odločili, da je mogoče prav, da se tudi formalno aktivira in obvestimo javnost. Od včeraj od 7. ure zjutraj do danes do 7. ure zjutraj je bilo vpisanih 212 bolnikov. To je več, kot jih je v povprečju ob koncih tedna, ko jih je pregledanih med 150 in 180. Ker tako velika ekipa, kot je bila prisotna v ambulantah, ni bila zmožna v sprejemljivem času obravnavati bolnikov, smo prek posebne aplikacije pozvali kolege, če lahko pride kdo pomagat. Tako je bila aktivirana dodatna ekipa, danes zjutraj pa nam je uspelo skrajšati vrsto na devet čakajočih. Upam, da je šlo le za anomalijo," je v današnji izjavi za medije pojasnil Košir.

Sorodna novica V ZD-ju Ljubljana zaradi izjemno povečanega obiska kličejo zdravstvene delavce za okrepitev ekip

Dodal je še, da trenutno razsajajo predvsem respiratorne okužbe, precej je gripe in kar nekaj pljučnice, covida pa niti ni veliko.

Ekipa je okrepljena tudi danes, je dejal Košir. Znova je pozval ljudi, naj se na splošno nujno medicinsko pomoč obračajo le v nujnih primerih, če ne gre za hudo stanje, pa naj posežejo po samopomoči oziroma obiščejo svoje izbrane osebne zdravnike.

"Prihajajo ljudje z bolečinami v križu, tudi mlajši, ljudje s povišano telesno temperaturo, bolečino v žrelu, brez drugih težav. Upam, da bosta današnja izjava in včerajšnji apel spodbudila premislek pri ljudeh, da poskušajo s kakšno samoterapijo, če ne gre res za hudo stanje," je sklenil Košir.

Povečano število bolnikov tudi na IPP-ju

S povečanim prilivom bolnikov na urgenco pa se že od druge polovice novembra spopadajo tudi v UKC-ju Ljubljana. Povečan je predvsem priliv na internistično prvo pomoč (IPP), posebej velik je bil konec novembra in nato v začetku januarja.

"Od novega leta smo tako že štirikrat uporabili protokol UKC-ja Ljubljana, namenjen nenadnemu povečanemu prihodu obolelih. Vzrok je bil izjemen porast respiratornih okužb – covida-19 in okužb z virusom influence. Tako smo organizacijo skladno s protokoli lahko takoj prilagodili razmeram. Prehodno smo odprli dodatne ambulante, vodstvo UKC-ja Ljubljana pa je imelo podlago za odpiranje novih bolnišničnih kapacitet," so navedli v UKC-ju Ljubljana.

Nove bolnišnice kapacitete je UKC Ljubljana januarja zagotovil v diagnostično terapevtskem servisu. Za zagotovitev negovalnega kadra za dodatne zmogljivosti so bili prisiljeni krčiti nekatere nenujne programe v bolnišnici. "Brez sistemskih ukrepov vsak tak priliv akutnih urgentnih pacientov vpliva na izvajanje terciarnih storitev, ki se izvajajo samo v UKC-ju Ljubljana," so opozorili.

Na Interni kliniki UKC-ja Ljubljana so že konec novembra več kot 50 odstotkov posteljnih zmogljivosti zasedali urgentni pacienti.

Respiratorne okužbe in poslabšanje kroničnih bolezni

Povečan priliv pacientov zaradi respiratornih okužb in posledičnega poslabšanja tudi ostalih kroničnih obolenj na urgenco je sicer posledica več dejavnikov: od pomanjkanja posteljnih zmogljivosti v domovih za starejše, staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni.

"Opažamo, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju," so ocenili v UKC-ju Ljubljana.

Glede zagotavljanja prostih posteljnih zmogljivosti izziv predstavljajo tudi bolniki, ki so pri njih zaključili akutno bolnišnično obravnavo, a jih zaradi pomanjkanja negovalnih zmogljivosti ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše, saj tudi tam primanjkuje kadra.

"Prav tako opažamo omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem tudi ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo," so pojasnili v UKC-ju Ljubljana.

Milijonska izguba zaradi zasedenih postelj

Skupno je zaradi pacientov, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, v njihovi ustanovi zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKC Ljubljana pa na ta račun z naslova storitev, ki jih ne more opraviti, na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov, so izračunali.

"Ponovno poudarjamo, da UKC Ljubljana vidi rešitev za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic," so podčrtali.

Predlagajo še, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. "Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji," so še navedli v UKC-ju Ljubljana.