Glavni cilj novele zakona je implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Prejšnji zakon je bil namreč neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Nova zakonska ureditev pa upošteva, da je takšna oseba sposobna privoliti v zdravljenje oz. oskrbo, ali ju zavrniti. S tem ji je dana možnost, da lahko sodeluje v postopku odvzema prostosti.

Zakonske spremembe ter dopolnitve pa vsebujejo tudi rešitve, s katerimi se omogoča dostopnost do nekaterih oblik psihiatrične zdravstvene obravnave že v primarnem zdravstvenem varstvu oz. že v primarni obravnavi posameznika. Nadzorovana obravnava posameznika tako ne bo omejena le na psihiatrične bolnišnice, temveč se bo izvajala že pred samim sprejemom v psihiatrično bolnišnico ali tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju.

Novela hkrati določa vzpostavitev mreže varovanih oddelkov in evidenco njihove zasedenosti, do katere bodo lahko neposredno dostopala sodišča, ki odločajo, v kateri zavod naj osebo namesti. Določa tudi minimalne prostorske in tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati varovani oddelki socialnovarstvenih zavodov.

Novela določa tudi posebno varstvo otrok, ki še niso dopolnili 15 let, v postopkih sprejema v oddelek in večjo opolnomočenost mladoletnikov, ki so dopolnili 15 let, v postopku zdravljenja. Določbe zakona usklajuje tudi z določbami družinskega zakonika.