V klinična centra so v primeru zahtevnih stanj premeščeni bolniki z vse Slovenije. Sta končna izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki morata sprejemate bolnike v vseh zdravstvenih dejavnostih, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Dodala je, da morata klinična centra zagotavljati ekipe zaposlenih tudi v dejavnostih, kjer je bolnikov malo. To ju stane več denarja kot bolnišnice, kjer tega ne zagotavljajo. Ukrep so sprejeli na predlog obeh kliničnih centrov, uskladili pa so ga tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pojasnila ministrica.

"Kot veste, uredbo vsako leto sprejmemo in vsako leto uredba določa širitve programov na določenih področjih, opredeljuje način financiranja teh programov in vključuje obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi z izvajanjem storitev, ki so plačane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja," je v uvodu pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Dodatna sredstva v uredbi za leto 2025 znašajo 91.400.000 evrov. Od tega je 55,4 milijona evrov namenjenih boljšemu vrednotenju in širitvi programov. Pri preostalih 36 milijonih evrov pa gre za nerealizirane širitve iz preteklih let.

"Najprej smo dodatna sredstva namenili za terciar dva, univerzitetnim kliničnim centrom. V okviru financiranja se za terciar dva zagotovijo dodatna sredstva v zvezi s težavnostjo obravnav in stalno razpoložljivostjo," je pojasnila in dodala, da so to bolniki iz cele Slovenije, ki so glede na svojo zahtevnost oziroma težavnost zdravstvene obravnave premeščeni v univerzitetni klinični center. "Gre za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo teh najhuje bolnih iz cele Slovenije. Ta dodatna sredstva znašajo 31.600.000 evrov."

Spremenjen tudi način financiranja patronažnega zdravstvenega varstva

Spremenili so tudi način financiranja patronažnega zdravstvenega varstva, kjer se bo izvajalcem omogočilo plačilo preseženega programa do 120 odstotkov pogodbene vrednosti pod pogojem, da mora biti izvedenih pet odstotkov preventivnih obravnav.

Sorodna novica Prag za preiskavo nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50.000 evrih

Nadgrajuje se tudi paliativna oskrba otrok in odraslih. "Tukaj smo določili natančneje, kaj je vsebina obravnave, tako pri otrocih kot pri odraslih, in tudi določili, kakšen je tim, torej smo prilagodili sestavo kadra v timu," je še pojasnila.

"V programe, ki se plačujejo po realizaciji, smo umestili dodatne programe, in sicer gre za programe presejanja, novorojencev s spinalno mišično atrofijo, prirojene hujše okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo," je naštela in dodala, da gre v tem primeru za dejavnosti pediatrije. "Zagotovijo se dodatna sredstva za cepiva, za preglede registriranih športnikov, zdraviliščem za kritje stroškov zahtevnejših zdraviliških zdravljenj, nekoliko se spremenijo tudi napotitve v program farmacevtskega svetovanja. Farmacevtsko svetovanje veste, da smo imeli že zdaj, vendar se zdaj širi krog – poleg tistih, ki jemljejo več zdravil ali imajo težave zaradi zdravil, bodo lahko v program farmacevtskega svetovanja napotene tudi osebe z boleznijo, ki se slabo odziva na zdravljenje, oziroma bodo začele jemati zdravila, ki lahko povzročijo nevarne reakcije z drugimi zdravili," je sklenila.

Namenili bodo tudi sredstva za delovanje slovenskega registra bolezni srca in ožilja Eurohart. Ob tem se namenjajo tudi dodatna sredstva, tj. 200.000 evrov za pilotni projekt vključitve žensk v državni presejalni program Dora v starostni skupini med 45. in 49. letlom.

Ob tem je dodala, da se bodo sredstva namenila tudi v druge programe, tj. širitve programov, tako na primarni kot sekundarni ravni.