Ob današnjem svetovnem dnevu krvodajalcev na Rdečem križu Slovenije in v zbornici zdravstvene nege poudarjajo velik pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva.

Dostop do varne preskrbe s krvjo je ključen za vse, ki kri potrebujejo. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti. Številni med njimi so od transfuzij krvi odvisni vse življenje, so spomnili na Rdečem križu Slovenije.

Za svetovni dan krvodajalcev so določili 14. junij, ker se je na ta dan leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner, ki je odkril krvne skupine A, B in O. Foto: BoBo
Za svetovni dan krvodajalcev so določili 14. junij, ker se je na ta dan leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner, ki je odkril krvne skupine A, B in O. Foto: BoBo

Zdravljenje s krvjo potrebujejo tudi poškodovanci ob izrednih razmerah, nesrečah in nezgodah, pa tudi bolniki, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege. Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je zato ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po zdravljenju s krvjo, so poudarili na Rdečem križu.

"Vsako darovanje krvi ali plazme je dragoceno darilo, ki rešuje življenja, ponavljajoče se darovanje pa je ključno za vzpostavitev varne in trajnostne oskrbe s krvjo," pa so ob svetovnem dnevu krvodajalcev sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Kljub zavedanju, kako pomembna je zadostna preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, imajo marsikje velike težave z zagotavljanjem ustreznih količin krvi ter njeno kakovostjo in varnostjo.

Pomanjkanje krvi je še posebej akutno v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med strategijami za pomoč tem državam predvideva tudi izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti človeške plazme, vključno z optimizacijo izkoristka plazme iz darovane krvi in lažjo dostopnost do terapij s plazemskimi proteini.

Za svetovni dan krvodajalcev so določili 14. junij, ker se je na ta dan leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner. Odkril je krvne skupine A, B in O, kar je privedlo do široke uporabe transfuzije krvi ter prineslo velik napredek na področju medicine, za kar je leta 1930 prejel tudi Nobelovo nagrado.

Svetovni dan krvodajalcev

Svetovni dan krvodajalcev je namenjen dviganju globalne ozaveščenosti o potrebi po varni krvi in krvnih pripravkih za transfuzijo ter poudarjanju pomembnosti prispevka prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev k nacionalnim zdravstvenim sistemom. Prav tako ta dan predstavlja priložnost za skupno proslavljanje pomembnosti krvodajalstva in zahvalo vsem, ki so ali še bodo darovali kri.

Poleg svetovnega dneva krvodajalcev v Sloveniji praznujemo tudi slovenski dan krvodajalstva, in sicer 4. junija v spomin na ta dan leta 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Letos tako zaznamujemo 70 let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva.