Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije želi v okviru projekta "Izkašljaj se" celovito ozaveščati širšo javnost o pljučnem raku in nujnosti pravočasnega prepoznavanja simptomov.

Ob tem poudarjajo, da trenutna zdravstvena epidemija "ni razlog, da ne bi simptomov pljučnega raka pravočasno odkrili pri sebi ali bližnjih in o težavi spregovorili z osebnim zdravnikom". Čeprav podatkov o tem, ali je zdravstvena epidemija v Sloveniji zmanjšala število pravočasno odkritih primerov pljučnega raka, še nimajo, pa imajo že prve podatke iz tujine: "Letos je bila na svetovnem pljučnem kongresu objavljena retrospektivna raziskava iz Španije, ki jo je epidemija res zelo prizadela, s kolapsom zdravstvenega sistema, da je bilo diagnosticiranih 38 % manj rakov pljuč, diagnosticirani pa so bili bolniki z večjim bremenom bolezni, je pojasnila onkologinja Mojca Unk z ljubljanskega Onkološkega inštituta.

Ob tem je poudarila, da v Sloveniji "številke dobimo z zamikom", iz Registra raka, in te tako še niso znane. "Verjetno število novoodkritih rakov pljuč v letu 2020 in 2021 ne bo odstopalo, bo pa zagotovo nekoliko višji delež bolnikov, ki so bili diagnosticirani v preslabem splošnem stanju zmogljivosti za specifično onkološko zdravljenje," opozarja.

Znate prepoznati simptome?

Včasih je pljučni rak veljal za neozdravljivega, a danes odkritje bolezni v zgodnjih stadijih močno poveča verjetnost za preživetje, poudarjajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov in dodajajo, da je težava, ker ima pri nas več kot polovica bolnikov ob prvem obisku zdravnika že razširjeno bolezen, "kar pomeni, da je rak v že napredovani fazi in z veliko manj možnostmi za preživetje kot sicer".

"Zato je tako pomembno, da znamo poslušati svoje telo, smo pozorni na spremembe v telesu, pa tudi, da smo ozaveščeni glede simptomov. Teh je lahko več, lahko gre le za enega. Znak za alarm so simptomi, ki ne minejo ali se pogosto ponavljajo. Če simptomi trajajo več kot tri tedne, je čimprejšnji obisk zdravnika nujen, tudi če gre le za blage simptome," opozarjajo.

Ob tem navajajo, da v zadnji večji raziskavi, opravljeni leta 2017, kar 40 odstotkov vprašanih Slovencev ni znalo našteti niti enega simptoma raka pljuč. In kateri so? "Med njimi je zagotovo dolgotrajen in spremenjen kašelj, če pa opazite še kakšnega, kot so hripavost, težko dihanje, težje požiranje, nepojasnjena bolečina v prsih, vratu ali ramah, krvav izpljunek, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost ali imate ponavljajoče se pljučnice, je treba čim prej k zdravniku," razlagajo v društvu.

V enem letu zbolelo 1500 ljudi, umrljivost je visoka

Pljučni rak je najpogostejši rak v svetovnem merilu in eden od petih najpogostejših rakov v Sloveniji. Podatki novega Registra raka Slovenije iz leta 2017 kažejo, da je med vsemi vrstami raka pljučni na 3. mestu tako pri ženskah kot moških. Tega leta je za rakom pljuč zbolelo skupno skoraj 1500 Slovencev, od tega 900 moških in nekaj manj kot 600 žensk. Število novih primerov se je pri moških ustalilo, pri ženskah pa jih vsako leto zboli za približno 5 odstotkov več kot prejšnje leto. Po zadnjih podatkih več Slovenk umre za pljučnim rakom kot za rakom dojk.

Ne zbolijo samo kadilci!

V društvu si tudi prizadevajo, da bi pljučni rak izgubil status tistega raka, za katerega si "kriv sam". "Res je, da je najpomembnejši dejavnik za nastanek pljučnega raka kajenje, a za tem rakom lahko zboli vsak izmed nas," opozarjajo in dodajajo, da 25 odstotkov obolelih ni nikoli kadilo, je pa res, priznavajo, da vdihavanje tobačnega dima drugih za kar 20 odstotkov poveča možnost razvoja pljučnega raka.

Od drugih okoljskih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na nastanek bolezni, je pomemben radon, ki mu pripisujejo okoli 10 odstotkov obolelih za pljučnim rakom, navajajo in dodajajo, da ne gre spregledati niti drugih dejavnikov delovnih okolij, ki povzročajo pljučnega raka; arzen, azbest, nikelj, izpusti dizelskih motorjev, prašne stvari, pa tudi izgorevanje premoga v individualnih kuriščih. "Prisoten je tudi genetski dejavnik, saj ima posameznik, ki ima v ožji družini več zbolelih za pljučnim rakom, tudi sam večje možnosti za nastanek bolezni," še pravijo.

Imunoterapija predstavlja prelomnico v zdravljenju

V društvu pljučnih in alergijskih bolnikov so razložili tudi, kako poteka zdravljenje pljučnega raka: "Osnova zdravljenja bolnikov z razsejano boleznijo je sistemsko zdravljenje. To pomeni: ali kemoterapija, tarčna terapija ali pa imunoterapija. Prav zadnja deluje popolnoma drugače kot preostala sistemska terapija in je močno spremenila potek bolezni pri nekaterih bolnikih z razsejanim pljučnim rakom, prav tako kot tudi pri bolnikih z lokalno napredovanim rakom pljuč."

Prav imunoterapija po mnenju onkologinje Unk pomeni prelomnico v sistemskem onkološkem zdravljenju in vliva optimizem, da je pljučni rak premagljiv.

Tretjina ljudi z rakom v prsni votlini, ki zboli za covidom, umre!

Za bolnike s pljučnim rakom in drugimi pljučnimi boleznimi pa je lahko usodna morebitna okužba z novim koronavirusom: "Glede na podatke mednarodnega registra TERAVOLT, v katerem sodeluje tudi Onkološki inštitut iz Ljubljane, tretjina bolnikov z rakom v prsni votlini (drobno in nedrobnocelični rak pljuč, timične epitelijske neoplazme, mezoteliom), ki sočasno zbolijo za covidom-19 umre!" opozarja Mojca Unk in dodaja, da je ravno zato cepljenje proti covidu za te bolnike tako zelo pomembno, saj se "vsaj prepreči razvoj hude klinične slike pri okužbi".

"Cepljenje priporočamo, nimamo sicer (še) podatkov o učinkovitosti cepljenja pri onkoloških bolnikih na sistemskem zdravljenju, vendar se zanašamo na podatke učinkovitosti cepljenja pri onkoloških bolnikih proti gripi. Potekajo pa klinične raziskave, ki bodo pojasnile, kako je cepivo učinkovito pri onkoloških bolnikih, tudi na OI-ju. Trenutno so glede na izkušnje stranski učinki cepljenja primerljivi s populacijo brez raka," je še pojasnila Unk.