Nadgradnja oddelka po neuradnih navedbah zamuja več kot eno leto. Foto: Radio Maribor
Nadgradnja oddelka po neuradnih navedbah zamuja več kot eno leto. Foto: Radio Maribor

Zapletom pri gradnji ni videti konca, težava pa sta tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita.

Vse številnejši onkološki bolniki, ki se zdravijo v mariborskem kliničnem centru, opozarjajo na nevzdržne razmere za zdravljenje tako za bolnike kot zaposlene. Toliko bolj so razočarani, ker nadgradnja onkološke stavbe, ki se je začela lani in bi morala biti končana prihodnje poletje, zamuja za več kot leto, je za Radio Maribor poročala Vesna Martinec.

Ker država ne najde dogovora s prebivalci večstanovanjske zgradbe tik ob gradbišču o njihovi preselitvi, grozi, da se bo gradnja povsem ustavila. To bi lahko pomenilo tudi konec možnosti zdravljenja v regiji, opozarjajo. "Si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih?" sprašujejo odgovorne v državi.

Nadgradnja oddelka po neuradnih navedbah zamuja več kot eno leto, navaja STA. Junija prihodnje leto bi morala biti že zgrajena in opremljena dodatna sedemnadstropna stavba ob obstoječem oddelku, a se zaradi neuspešnega dogovarjanja s stanovalci v stavbi, predvideni za rušenje, gradnja ni še niti začela. Za zdaj se izvaja le prva faza nadgradnje, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja, o tem, kdaj bodo začeli naslednjo fazo, pa ne dajo jasnega odgovora niti v upravi kliničnega centra niti na ministrstvu za zdravje, ki vodi investicijo.

Onkološki bolniki potrebujemo pomoč, svojo pripoved za Radio Maribor začne bolnica Klavdija Kokol iz Cirkulan. Pred tremi leti, ko se je z diagnozo raka prvič začela zdraviti na mariborskem onkološkem oddelku, je kot ena izmed stotih obravnavanih vsak dan izkusila nepredstavljive razmere, ki se do danes niso spremenile. "Čakali smo po več ur na hodnikih, da smo potem lahko šli na kemoterapijo. Zunaj smo čakali, da smo se lahko prijavili na obravnavo, v kletnih prostorih, v katerih se je izvajalo obsevanje, je bil vonj kanalizacije strašen."

Ob tem so bolniki in zaposleni vsak dan v strahu, kdaj se bosta 13 let stara obsevalnika dokončno ustavila. Na novega, ki bi ga že morali uporabljati, še čakajo. "Prejšnji teden se nam je prvi obsevalnik pokvaril, smo ga popravili, naslednji dan se je drugi in tako se je izmenjevalo ves teden," je pojasnila namestnica vodje onkološkega oddelka Tamara Petrun. Po prvih načrtih bi moral Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor dobiti letos avgusta nov obsevalnik, a se še niti ne ve, kdaj bo objavljen razpis za nakup. "Če ne bomo pohiteli, se bojim, da bo stanje naslednje leto še težje," je dejala Petrun.

Gradnjo prizidka že od začetka ovira zaplet s stanovalci bližnje večstanovanjske stavbe. Ti so, potem ko z državo ne najdejo dogovora o odkupu stanovanj in preselitvi, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Ponudba države, tako odvetnik stanovalcev Robert Berkovič, je prenizka: "Je približno eno tretjino manj, kot je cena posameznega stanovanja na trgu".

"Če ne bo premika, sledi kolaps onkologije"

Bojazen bolnikov, da bodo morali na zdravljenje v Ljubljano, obstaja in je velika, pritrdi Tamara Petrun. "Naša paliativna ambulanta gostuje v tehničnih prostorih onkološkega oddelka. Imamo dva linearna pospeševalnika. Ko delata, je super, ko ne delata, pa iščemo rezervne dele po celi Evropi, ker sta stara 13 let. To pomeni, da se zgodi, da bolniki čakajo na obsevanje do večera," je dejala za STA. "Do večera čakajo tudi bolniki za sistemsko zdravljenje. Imamo namreč le 17 ležalnikov in devet postelj, na dan se na njih obrne več kot sto bolnikov. V pritličju imamo štiri ambulante in eno improvizirano ambulanto, na dan pogledamo več kot 150 bolnikov. Da bi vsaj malo skrajšali pot onkološkim bolnikom, se tukaj tudi jemlje kri. Naše sestre torej kljub obilici dela jemljejo kri in vzorce same nosijo v centralni laboratorij," je nadalje ponazorila.

Odgovornim za zdravstvo v državi pa namenja naslednji apel: "Naj pridejo iz Ljubljane in bodo mogoče začeli drugače razmišljati. Ker če se ne bo premaknilo, potem sledi kolaps onkologije, pa ne v Mariboru, temveč v celotni Sloveniji". Časa praktično ni več, dodaja Petrun.

Zaradi nastalega položaja je predstojnica oddelka Maja Ravnik po poročanju časnika Večer ponudila odstop, a ga vodstvo UKC Maribor ni sprejelo. "Čeprav nimam nič s temi zamudami, se kot vodja oddelka čutim odgovorna," je povedala in priznala, da se boji, da se druga faza nadgradnje sploh ne bo izvedla.

Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da poskušajo najti rešitev. "Na ministrstvu si ves čas intenzivno prizadevamo, da skupaj z drugimi deležniki poiščemo rešitev in da se postopki gradnje pospešijo. Zato smo okrepili tudi sodelovanje z lokalnimi oblastmi in pravnimi strokovnjaki, da bi lahko čim hitreje odpravili vse ovire," so v petek povedali za STA.

Odkup stanovanj zapleta projekt

Glede odkupa stanovanj na ministrstvu poudarjajo, da zastoj ni posledica domnevno nevestnega dela ministrstva za zdravje. "Odkup namreč ni del projekta izgradnje druge faze onkologije. Jih pa naročnik zaradi strateškega pomena namerava odkupiti in vlaga veliko truda in energije za razrešitev zapleta."

Pojasnjujejo, da se je zapletlo pri zahtevani ceni odkupa stanovanj. "Naročnik razpolaga s štirimi različnimi cenitvami – s tremi, ki so primerljive, in z eno, ki jo je naročil odvetnik lastnikov in bistveno odstopa od preostalih treh. Naročnik ni strokovnjak s tega področja, zato je za revizijo oz. mnenje glede vseh štirih cenitev zaprosil Slovenski inštitut za revizijo, katerega mnenja še ni prejel," pravijo.

Da bi lastnikom olajšali nakupe nadomestnih stanovanj, so v pogovore vključili Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. "Pogovori s stanovalci potekajo ves čas, vsem stanovalcem so bile poslane neobvezujoče ponudbe. Od 14 lastnikov jih je pet našo ponudbo sprejelo, eden jo je zavrnil, preostalih odgovorov še nismo prejeli," pravijo na ministrstvu za zdravje. "Naša želja je, da noben onkološki bolnik ne bo preusmerjen na druge lokacije zaradi trenutnih težav," so še zapisali.