Mateja Logar je pojasnila stanje glede respiratornih bolezni. Foto: STA
Mateja Logar je pojasnila stanje glede respiratornih bolezni. Foto: STA

Infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana Mateja Logar je pojasnila, da od konca decembra opažajo porast števila bolnikov, tako ambulantnih kot tistih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico zaradi okužbe dihal. Večinoma gre v zadnjih dneh za bolnike, ki imajo gripo. Nekateri potrebujejo sprejeme zaradi gripe, nekateri so gripo že preboleli v domačem okolju in imajo zdaj pridruženo bakterijsko okužbo. Po navadi gre tukaj za starostnike, ki pridobijo pljučnico, je povedala Logar.

"Ta konec tedna je bil ne samo na infekcijski kliniki, ampak tudi na internistični prvi pomoči (IPP) izrazito dramatičen," je povedala. Skupaj so obravnavali skoraj 100 bolnikov z gripo, kar je 300-odstotni porast glede na 14 dni nazaj.

Zaradi velikega števila respiratornih bolnikov in pomanjkanja postelj poskušajo v UKC-ju Ljubljana najti ustrezne nastanitve. Pri nekaterih pa se stanje toliko izboljšuje, da bodo lahko nadaljevali zdravljenje v domačem okolju.

UKC Ljubljana je tudi s ponedeljkom omejil obiske, tako lahko le en zdrav človek pride na obisk z nameščeno masko. "Glede na trenutno epidemiološko stanje in pomanjkanje prostora, glede na to, da so bolniki nameščeni na hodnikih, obiski pri teh, ki čakajo na namestitev, niso dovoljeni in tudi spremljevalci v tem času, ko je bolnik v obravnavi v urgentni ambulanti, niso dovoljeni," je pojasnila infektologinja in dodala, da so čakalne dobe različne, od same triaže je na infekcijski kliniki obravnava končana v od šestih do osmih urah.

Na IPP-ju (internistična prva pomoč) je po besedah Logar stanje nekoliko drugačno, ker imajo tudi drugačne bolnike. "S terena prihajajo reanimacije, tako da bolniki, ki niso nujni, lahko tam čakajo tudi več kot 12 ur na konec obravnave," je dejala Logar.

Virusna obolenja polnijo bolnišnice

Večina bolnikov ni bila cepljena proti gripi

Opozorila je tudi, da večina bolnikov ni bila cepljena proti gripi. Slovenija pa je tudi v tej zimski sezoni kot vsako leto na repu evropskih držav pri precepljenosti: "Po podatkih, ki jih imam iz naše urgentne ambulante, je pravzaprav večina oziroma praktično vsi bolniki, ki prihajajo z gripo, čeprav gre tukaj za bolnike z rakavimi boleznimi, za bolnike s kroničnimi boleznimi, necepljeni. Med vsemi, ki so bili na pregledu, je bil le en človek, ki je bil cepljen in je zbolel s sorazmerno blagimi težavami, prišel pa je na pregled zaradi svoje osnovne bolezni in zaradi možnosti dodatnega zdravljenja."

"Smo na začetku epidemije gripe"

V Odmevih je Logar znova pozvala k cepljenju proti gripi in opozorila, da cepivo proti gripi potrebuje od sedem do 10 dni, da začne optimalno delovati. "Če rečemo, da smo zdaj nekje na začetku gripe in da bo ta letošnja epidemija trajala – tako kot vse epidemije – nekje od šest do osem tednov, potem še imamo možnost, se je pa seveda smiselno za to odločiti čim prej in v teh sedmih dneh po cepljenju na druge načine poskrbeti, da se ne okužimo," je dejala.

Že predtem je spomnila, kakšni so simptomi okužbe z gripo. "Za gripo je značilno, da se težave pojavijo sorazmerno naenkrat, se pravi, zbolimo akutno z visoko vročino, bolečinami v mišicah, z glavobolom, bolijo nas tudi sklepi, ob tem imamo lahko zamašen nos, lahko imamo nekaj izcedka iz nosu, lahko smo nahodni. V naslednjih dneh se temu pridruži še suh kašelj, ki lahko vztraja kar nekaj časa. Težave trajajo praviloma tam nekje od tri do pet dni. Potem pa se začne stanje postopoma izboljševati. Pri nekaterih pa žal pride do teh sekundarnih bakterijskih zapletov. Potem ko se je začela temperatura že zniževati, se začne temperatura znova zviševati. Pojavi se lahko drugačen kašelj z izkašljevanjem," je naštela simptome gripe.

Kdaj nujno k zdravniku?

Bolniki pa se morajo k zdravniku nujno odpraviti, če po teh petih dneh temperatura še vedno vztraja ali pa so bili že brez vročine, potem pa se je znova pojavila. "Če imamo izrazit občutek težkega dihanja, če ne moremo povedati celega stavka, takrat to nakazuje, da je prišlo do tega, da so prizadeta tudi spodnja dihala in je treba v terapijo dodati tudi kisik. Pri manjših otrocih je lahko v ospredju neješčnost, lahko tudi bruhanje, tako da če je to zelo izrazito, če zavračajo hrano, predvsem pa, če zavračajo tekočino, se je tudi tukaj treba posvetovati s pediatrom, ki bo ocenil, ali je potrebna potem napotitev naprej na pregled," je dodala.

Covid-19 je po njenih besedah še vedno prisoten, a v precej manjšem obsegu kot gripa. "Pri covidu-19 je nekaj večjih težav, zaradi tega, ker je bistveno bolj prenosljiv kot gripa. Če se gripa širi predvsem kapljično in traja kar nekaj časa, da pride do prenosa, pri covidu še vedno zadoščajo kratkotrajni stiki, tako da to je problematično tudi znotraj same bolnišnice oziroma urgentnih ambulant. Kar je še prednost pri gripi, je to, da imamo na voljo zdravila, s katerimi lahko preventivno preprečimo, se pravi jih dajemo ob stiku, in preprečimo, da bi prišlo do razvoja bolezni. To se uporablja predvsem v bolnišničnem okolju. Pri covidu žal te možnosti nimamo," je še pojasnila Logar.

Poostreni ukrepi v UKC-ju Ljubljana in UKC-ju Maribor

V ljubljanskem in mariborskem univerzitetnem kliničnem centru imajo porast sezonskih okužb, prevladuje predvsem gripa. V bolnišnicah so zato poostrili ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, med drugim so omejili tudi obiske.

V UKC-ju Ljubljana so pojasnili, da je gripa v teh dneh prevladujoča respiratorna okužba, pri covidu-19 ni bilo opaziti povečanja števila obolelih, so le posamezni primeri. Po petkovih podatkih so v sedmih dneh potrdili 100 primerov gripe, v zadnjih dveh tednih se je izrazito povečal delež obolelih z gripo v splošni populaciji.

Zaradi trenutnih epidemioloških razmer so v UKC-ju Ljubljana od danes uvedli poostrene ukrepe za preprečevanje širjenja virusnih respiratornih okužb, predvsem gripe. Tako morajo vsi bolniki z znaki ali simptomi respiratorne okužbe v prostorih UKC-ja Ljubljana nositi zaščitno masko, če je nimajo, lahko zanjo zaprosijo pri vratarju oziroma v ambulanti. Nošnja mask je z namenom preprečevanja virusne respiratorne okužbe priporočljiva tudi za druge bolnike, ki se zadržujejo v prostorih UKC-ja Ljubljana.

Ob prihodu v ambulante in na oddelke v UKC-ju Ljubljana si je treba razkužiti roke. Na obisk v bolnišnico lahko prihajajo samo odrasli obiskovalci, ki so zdravi. Obiski otrok do sedmega leta starosti niso dovoljeni, razen z izrecnim dovoljenjem osebnega/oddelčnega zdravnika. Obiski na oddelkih so dovoljeni za eno odraslo osebo naenkrat v času obiskov za 10 do 15 minut. Vse izjeme morajo biti predhodno dogovorjene z oddelčnimi zdravniki.

V porodnišnici in v enotah intenzivne terapije morajo obiskovalci upoštevati njihova navodila glede obiskov. V urgentnih ambulantah in enodnevnih bolnišnicah obiski oziroma spremljevalci niso dovoljeni zaradi trenutnih epidemioloških in prostorskih razmer, so sporočili iz UKC-ja Ljubljana.

UKC Ljubljana je sprejel prve ukrepe zaradi respiratornih bolezni. Foto: MMC RTV Slovenija/Maja Ikanovič
UKC Ljubljana je sprejel prve ukrepe zaradi respiratornih bolezni. Foto: MMC RTV Slovenija/Maja Ikanovič

Covid poteka v blažji obliki

Porast okužb dihal imajo tudi v UKC-ju Maribor, zato so ponekod že omejili obiske. "Je kar nekaj pljučnic tudi med mlajšimi ljudmi, predvsem povzročenih z mikroplazmo, od viroz pa gripa, pri nas bolj A, B redkeje. Še zmeraj je covid, imamo tudi nekaj viroz, povzročenih z respiratornim sincicijskim virusom, tako da je tega pravzaprav vse skupaj sešteto veliko," je v izjavi za javnost povedala predstojnica tamkajšnjega oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Božena Kotnik Kevorkijan.

Na tem oddelku imajo hospitalizirane bolnike s pljučnicami, gripo in tudi covidom. "Covid na srečo za zdaj poteka v blažji obliki, tako da bolnike v glavnem obravnavamo ambulantno. Dobijo preventivno zdravljenje ambulantno, sprejmemo jih pa res samo, če potrebujejo zdravljenje s kisikom," je pojasnila.

Ocenjuje, da se je gripa šele začela širiti, pričakuje pa porast primerov konec tega tedna. "Ljudje so se v zadnjih dveh tednih več družili, bližji kontakti so bili zaradi številnih voščil in po nekajdnevni inkubaciji lahko gripa izbruhne. A je težko napovedati. Po tem, kar slišimo iz Španije in Francije, kjer imajo gripo B, bi rekli, da je epidemija pri koncu, ampak pri nas je v glavnem gripa A in s to se običajno epidemija začne. Ko se začne pojavljati gripa B, vemo, da gre epidemija h koncu, ni pa v medicini nikoli 100-odstotnih pravil," je povedala Kotnik Kevorkijan.

Kot najustreznejšo zaščito pred gripo poudarja cepljenje, "čeprav je za tiste, ki so bili v stiku z gripo, že prepozno" za to. "Sicer pa se ne po nepotrebnem družiti, zadrževati v zaprtih prostorih, ne hoditi na obiske k ljudem, ki že rečejo, da so prehlajeni, da so bolni. Treba se je gibati na svežem zraku, uživati dovolj vitaminov, skratka potreben je zdrav življenjski ritem. In če je letos prepozno, si je treba vsaj naslednje leto vzeti k srcu in se cepiti proti gripi," je dodala predstojnica.

Zaradi pojava gripe so v UKC-ju Maribor že pred prazniki pozvali ljudi, naj hodijo na obiske v bolnišnico le, če so zdravi ter brez znakov okužbe dihal. Na oddelku za pljučne bolezni ter na oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo trenutno niso dovoljeni obiski oziroma so mogoči le po predhodnem dogovoru z osebnim zdravnikom. Enako velja za hospitalizirane paciente kliničnega oddelka za kardiologijo in angiologijo v tretji etaži klinike za interno medicino.

V preostalih delih klinike za interno medicino ter na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kliniki za nevrologijo ter oddelku za urologijo so obiski omejeni na eno zdravo osebo.

Zaradi razširjenosti gripe poostreni ukrepi v bolnišnicah