Vsako leto 7. aprila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaznamuje obletnico svoje ustanovitve s svetovnim dnevom zdravja. Danes WHO praznuje svojo 75. obletnico in z geslom Zdravje za vse začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice, partnerske organizacije in javnost.

Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile WHO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu, so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Da bi zdravje za vse, ki je tudi geslo letošnjega dneva, postalo resničnost, po oceni WHO potrebujemo posameznike in skupnosti, ki imajo dostop do visokokakovostnih zdravstvenih storitev, da lahko poskrbijo za lastno zdravje in zdravje svojih družin, usposobljene zdravstvene delavce, ki zagotavljajo kakovostno oskrbo, in oblikovalce politik, ki so zavezani vlaganju v univerzalno zdravstveno varstvo.

Pomanjkanje zdravstvenih delavcev je velik izziv

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu zdravja poziva k tvorni razpravi o prihodnosti našega zdravstvenega sistema. Pri tem vidi več izzivov, med največjimi pomanjkanje zdravstvenih delavcev. Poudaril je tudi aktivno vlogo ministrstva pri pripravi zakonodajnih sprememb na področju duševnega zdravja.

Pandemija covida-19 je ministrovih besedah razkrila številne nedoslednosti v odzivanju mednarodne skupnosti na pojav te nove bolezni, ki ni ogrozila samo zdravja ljudi, ampak tudi delovanje zdravstvenih sistemov. Ob podpori držav članic sta se v okviru WHO-ja začela dva procesa, ki naj bi na transparenten način zagotovila boljšo mednarodno ureditev na področju obvladovanja nalezljivih bolezni.

Nova ureditev naj bi omogočala hitrejši in učinkovitejši odziv mednarodne skupnosti ob upoštevanju suverenosti držav in spoštovanju človekovih pravic. Na podlagi izkušenj s pandemijo naj bi pripravili predlog posodobitve mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Do konca leta 2024 pa naj bi bil sprejet tudi nov mednarodni dogovor, s katerim bi predvsem zagotovili več mednarodne solidarnosti in enakosti na svetovni ravni pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, laboratorijskih kapacitet ter dostopnosti do zdravil v času pandemije ali druge zdravstvene krize.

"V Sloveniji bomo podprli ta prizadevanja mednarodne skupnosti in hkrati zagotovili pogoje za hiter odziv zdravstva na nepredvidene dogodke, ki bi lahko ogrozili zdravje naših ljudi," je napovedal Bešič Loredan. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tako na primer vzpostavljajo operativni center za krizno upravljanje javnozdravstvenih tveganj, ki bo predstavljal osrednjo koordinacijsko točko za stalno spremljanje in odzivanje na zdravstvena tveganja večjih razsežnosti.

Domala vse države se ne glede na razlike v organiziranosti zdravstvenih sistemov spopadajo s številnimi izzivi v zagotavljanju zdravstvenega varstva svojim prebivalcem. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev trenutno predstavlja enega največjih izzivov. Do leta 2030 naj bi po napovedih WHO manjkalo po svetu že najmanj 10 milijonov zdravstvenih delavcev, je poudaril.

"Ne poznamo preprostih rešitev. Ob zagotavljanju dodatnih zdravstvenih delavcev predvsem z vlaganji v izobraževanje bo nujen predvsem razmislek o drugačnih načinih dela, novih zdravstvenih profilih in večji vključenosti uporabnikov zdravstvenega sistema in civilne družbe," je navedel in dodal, da Slovenija že vrsto let vlaga v preventivne programe in programe zgodnjega odkrivanja raka ter dosega uspehe, ki jih je prepoznal tudi WHO.

Med izzivi za celotno družbo je minister Bešič Loredan opozoril tudi na duševne stiske in bolezni. Duševnemu zdravju v času po covidu-19 večina držav namenja bistveno več pozornosti, tudi Slovenija. Na ministrstvu so vzpostavili nov sektor za duševno zdravje in demenco ter takoj pristopili k predlogom zakonodajnih sprememb.

"Številni izzivi in tudi s hitrim tehnološkim razvojem pogojena drugačna pričakovanja ljudi zahtevajo hitre in pogumne, vendar hkrati premišljene politične odločitve glede sprememb v zdravstvu. Še tako dobro domišljene spremembe bodo v praksi lahko zaživele, le če jih bomo kot svoje sprejeli vsi: tisti, ki v zdravstvu delamo, in tisti, ki zdravstvo potrebujemo v domala vseh obdobjih življenja. Za tako široko soglasje pa je nujen strpen dialog. Naj bo današnji dan spodbuda za tvorno vključevanje v razpravo o prihodnosti našega zdravstvenega sistema. Samo skupaj namreč lahko najdemo rešitve, ki bodo zagotavljale njegovo zdržnost in omogočale razvoj, a bodo hkrati in predvsem dobre za ljudi," je med drugim v svoji poslanici navedel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Ni zdravja brez duševnega zdravja

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije pa ob svetovnem dnevu zdravja poudarja, da je zelo pomembno področje celostne skrbi za zdravje tudi področje duševnega zdravja, ki se mora znebiti stigme in predsodkov ter postati dostopnejše slehernemu posamezniku v družbi. Ni zdravja brez duševnega zdravja, opozarja.

"Že pred pandemijo covida-19 so bili podatki glede duševnega zdravja podcenjeni. Po neuradnih podatkih je leta 2019 eden od osmih ljudi na svetu živel z duševno motnjo, pandemija pa je še dodatno zarezala v naše duševno zdravje," je v sporočilu za javnost zapisal Aljoša Lapanja, v. d. predsednika sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, kjer pojasnjujejo, da je pandemija covida-19 povzročila kratke in dolgoročne stresne razmere, ki spodkopavajo duševno zdravje milijonov ljudi po vsem svetu. Podatki kažejo, da se je v prvem letu pandemije delež anksioznih in depresivnih motenj povečal za 25 odstotkov.

Storitve za izboljšanje duševnega zdravja so bile med pandemijo resno motene, zaradi česar so se vrzeli v zdravljenju duševnih motenj še povečale. Poleg resnih duševnih motenj so se začele pojavljati čedalje večje socialne in ekonomske neenakosti, dolgotrajni konflikti in nasilje, izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija, pa so začele puščati hude posledice na samem javnem zdravju, so opozorili v sporočilu za javnost.

Pohod za javno zdravstvo

Ob dnevu zdravja bo Sloveniji več dogodkov, med drugim bodo v več zdravstvenih domovih potekale različne meritve.

Ob 18. uri pa civilna iniciativa Glas ljudstva pripravlja Pohod za javno zdravstvo, ki se bo po napovedih začelo pred ministrstvom za zdravje. Pohodu bo sledila odprta tribuna, kjer bodo predstavili svoje predloge zakonov z rešitvami za ohranitev javnega zdravstva, med njimi tudi zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Študentske organizacije so ob današnjem svetovnem dnevu zdravja ponovno začele projekt Jem zdravo, študiram s polno paro! Z njim želijo mlade spodbujati k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranjevanju, obenem pa naslavljajo prehransko draginjo, so danes sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).