Ukrep, ki so ga uvedli v času epidemije, je nehal veljati 31. maja, na zdravniški zbornici pa menijo, da je v času veljave prinesel opazno razbremenitev in hkrati omogočil zaposlenim v zdravstvenih ustanovah, da so lahko več časa namenili pacientom. Kot so zapisali v pozivu vladi, je vsaka takšna kratkotrajna bolniška odsotnost bolnikom prihranila en ali celo dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so koristili takšen ukrep, je po njihovem potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen. Nujno pa bi bilo dodatno informiranje in osveščanje pacientov in delodajalcev o tej možnosti, ko bo ponovno uvedena, so še dodali.

Iz njihovih izkušenj so kratkotrajne bolniške odsotnosti večinoma potrebne v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih odsotnosti pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni.

Ker je urejanje takšne kratkotrajne odsotnosti s strani osebnega zdravnika predvsem administrativna in nepotrebna obremenitev, bi bilo po mnenju vodstva zbornice smiselno, da bi pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredili na takšen način, da zdravstva ne bi dodatno obremenjevali. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je po njihovem preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.

Podoben ukrep na zbornici predlagajo tudi za dolgotrajne bolniške odsotnosti

Sicer pa v zdravniški zbornici predlagajo še več drugih ukrepov, ki bi razbremenili zdravstvo na primarni ravni. Prepričani so, da bi bil podoben administrativni ukrep potreben tudi pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih, pri katerih se zdravniki prav tako ukvarjajo z administracijo, čeprav gre v primerih odsotnosti, ki so daljše od meseca dni, predvsem za odnos med zavarovancem in zavarovalnico, ki stroške tovrstne odsotnosti pokrije.

Prav tako je po njihovem mnenju nepotrebno prenašanje odgovornosti pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente na zdravnika. Zdravniška zbornica predlaga, da bi zdravniki zgolj opredelili, kaj pacient potrebuje, za redno izdajo pripomočkov pa bi lahko nato poskrbela medicinska sestra ali pa Zavod za zdravstveno zavarovaje Slovenije kot plačnik.

Predlog spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi zmanjšali obseg administrativnih nalog družinskih zdravnikov, je tudi eden od številnih, ki jih je v parlamentarno proceduro ob začetku novega mandata vložila stranka SDS. Kot so spomnili, je omenjena rešitev veljala od 24. oktobra do 31. decembra 2020 v sklopu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Ukrep je s sprejetjem zakona o dodatnih ukrepih spet začel veljati 5. februarja 2021 in je bil pozneje podaljšan do konca letošnjega maja.