Ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja s poudarkom na razkuževanju rok je temeljni, najpreprostejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov, ki lahko za 50 odstotkov zmanjša število okužb in z njimi povezane umrljivosti, so ob mednarodnem dnevu higiene rok opozorili v ljubljanskem kliničnem centru.

Letos omenjeni dan namreč poteka v znamenju ozaveščanja zdravstvenih delavcev o pomenu higiene rok pri preprečevanju mikrobne odpornosti, pri čemer pa v UKC-ju poudarjajo, da ni nič manj pomembna osnovna higiena vsakega posameznika, zdravega ali bolnega. Za preprečevanje okužb z mikroorganizmi, ki jih z rokami pobiramo povsod, česar koli se dotaknemo, je potrebno dosledno in temeljito umivanje rok.

Čiste roke so ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb. V evropskih bolnišnicah vsako leto od pet do deset odstotkov bolnikov zboli za okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo. Ogroženi so tudi zdravstveni delavci in drugi zaposleni v bolnišnici. Vzrok za okužbo so pogosto kontaminirane roke zdravstvenih delavcev.

Prevladujejo alkoholna razkužila
V bolnišnicah danes prevladuje razkuževanje z alkoholnimi razkužili, ki ima pred umivanjem nekaj prednosti. Je učinkovitejše, saj se z razkuževanjem uniči kar 100-krat več mikroorganizmov kot z umivanjem, vzame manj časa, za razkuževanje namreč zadošča od 15 do 30 sekund, medtem ko je treba roke umivati minuto ali dve, lahko pa jih razkužimo tudi takrat, ko jih ne moremo umiti. Razkužilo za roke, čeprav vsebuje alkohol, praviloma kožo izsuši manj kot milo. Vsebuje namreč dodatke, ki kožo ščitijo pred izsušitvijo.

Redna in pravilna higiena rok je pomembna v domačem okolju in v javnih prostorih, kjer se zadržuje veliko oseb, na primer v šolah, vrtcih, v delovnem okolju, torej tudi pri zdravih osebah. V domovih za starejše in v bolnišnicah pa je primernejše razkuževanje rok, saj imajo lahko starejši in bolniki oslabljen imunski sistem.

Redno umivanje rok, ko pripravljamo hrano
Roke si je treba dosledno umivati predvsem pred in med pripravo jedi ter po tem, zlasti, kadar pripravljamo surovo meso, jajca, školjke ter svežo zelenjavo ali sadje. Umiti si jih moramo pred jedjo, po uporabi stranišča, po kašljanju ali kihanju, brisanju nosu, po dotikanju odpadkov. Umivamo se tudi, ko smo božali domačo žival, ko smo otroku zamenjali plenico, oskrbeli poškodovani del telesa in ne pozabimo se umiti vselej, ko pridemo domov. V domačem okolju in pri zdravih ljudeh za umivanje zadoščata topla tekoča voda in tekoče milo. Roke je treba temeljito in pravilno umivati, da bodo res čiste.