"Dosegli smo soglasje, da se dobave od januarja dalje ustavijo. Evropska komisija mora zdaj to izpeljati in najti kompromis, da bodo dobave ustavljene do sklenitve aneksa k obstoječim pogodbam," je povedal slovenski minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Spremenjene pogodbe morajo biti po njegovih besedah bolj variabilne in prilagojene epidemičnim razmeram v posamezni državi, pri čemer je Evropska unija enotna. "Pogajanja potekajo, dogovora o ustavitvi z januarjem 2023 še ni, tako da bo treba zelo hitro delati, kar se tudi pričakuje od Evropske komisije," je pozval.

V Sloveniji je cepiva dovolj, tako da od januarja do prihodnje jeseni sploh ne bo potrebovala novih dobav. Kako se bo covid jeseni razvil, pa pravzaprav ne vemo, je še povedal. "Upamo lahko samo, da bomo cepiva porabili," je dodal minister. Izrazil je upanje, da se bo odstotek cepljenja proti covidu v Sloveniji izboljšal. Z manjšim zanimanjem se sicer po ministrovih besedah spopadajo po vsej Evropi, pri čemer so določene razlike med severom, kjer je delež večji, ter osrednjo, vzhodno in južno Evropo, kjer je zanimanje manjše.

"Zdi se, da gre preprosto za dojemanje ljudi, covid se zdaj umirja in težko jih je znova prepričevati, da je še vedno epidemija, da je cepljenje ključno, posebej ko vemo, da bomo dali kar nekaj milijonov odmerkov v uničenje. Tu bo treba najti skupen pristop Evropske unije kot celote in samo to je prava pot," je poudaril. Da pri skupnem uničenju cepiv pričakujejo pomoč Evropske komisije, so na zasedanju poudarili tudi drugi ministri, je povedal Bešič Loredan.

Tudi če se bo zanimanje za cepljenje povečalo, pa bo treba v prihodnjem letu v Sloveniji verjetno uničiti cepiva, ki jih je že plačala. Koliko bo teh cepiv, bo verjetno znano nekje julija, ko bomo blizu obdobju, ko cepiva ne bodo več uporabna.

Slovenija se je pridružila tudi več pismom komisiji, v katerih je okoli deset članic opozorilo na presežke cepiva in se zavzelo za dopolnitev pogodb o nakupu cepiv.