Vlada je 30. maja sprejela izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim predvidevajo omejitve za dodatno delo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, in ne več tudi pri zasebnikih.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije pa ob nastajajoči zakonski noveli v svojih predlogih opozarja, da samo urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. Ključno težavo namreč vidijo v neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji. Po obstoječi zakonodaji namreč koncesionarji, ki nimajo enakih odgovornosti in obveznosti, kot so denimo plačilo regresa in nadomestila za bolniško odsotnost, prejmejo enako plačilo kot javni zavodi.

Pravične cene in šele nato spremembe iz izhodišč

Prav javni zavodi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in dostop do vseh storitev ter nudijo celotno paleto zdravstvene oskrbe, so opomnili. Ministrstvo mora zato pred sprejetjem zakonske novele po njihovem mnenju najprej uvesti pravične cene in šele nato uvesti spremembe iz izhodišč.

Nadalje so opomnili, da so v cenah zdravstvenih storitev na bolnišnični ravni priznani stroški za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. A te storitve smejo po zakonodaji izvajati samo javni zdravstveni zavodi, kljub temu pa so njihove cene enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Torej tudi koncesionarji, ki teh storitev sploh ne smejo izvajati, prejemajo dodatek za neprekinjeno zdravstveno varstvo.

Podoben primer vidijo tedaj, ko bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za opravljeno bolnišnično storitev, v kateri je plačana tudi diagnostika računalniške tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). A tisti koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za CT in MR, napotijo paciente z napotnico k drugemu izvajalcu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa temu izvajalcu plača opravljeno storitev. ZZZS dejansko to opravljeno storitev plača dvakrat, so kritični.

Sprememba načina podeljevanja koncesij

Po njihovem prepričanju mora biti eden od ukrepov za zaščito javnih zdravstvenih zavodov sprememba načina podeljevanja koncesij. Ministrstvo mora koncesionarjem omejiti obseg storitev glede na njihovo pogodbo in zmogljivosti. Pomembno se jim zdi, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in da ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov, ki opravijo delo kot s. p. ali s podjemnimi pogodbami.

Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve nove koncesije. Trenutno je omogočena tudi skrajnost, ko se lahko vsi zdravniki določene specialnosti dogovorijo in samo prek ene koncesije neomejeno izvajajo zdravstvene storitve za državljane, so opazili v združenju.

Nove oblike stimulacije

Hkrati so izpostavili načrtovano uvedbo supernadur kot nove oblike stimulacije za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. Če se stroški teh supernadur prenesejo v ceno zdravstvenih storitev, bo ta povečana cena veljala tudi za koncesionarje, ki že zdaj lahko bolje plačujejo svoje zaposlene. To pa bi samo še povečalo odhode zaposlenih iz javnih zavodov h koncesionarjem, ugotavljajo.

Zaradi naštetih odstopanj pričakujejo nujen sestanek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in direktorico ZZZS-ja Tatjano Mlakar.