Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Druga sobota v oktobru je že 17 let namenjena ozaveščanju o pomenu paliativne in hospic oskrbe, letošnji mednarodni dan pa poteka pod geslom Sočutna družba, skupaj za paliativno oskrbo. Ker bolniki ob napredovanju hudih neozdravljivih bolezni postajajo vse bolj odvisni od svojcev, je treba pozornost nameniti širšemu krogu, ne samo bolnikom, je za Radio Slovenija poudarila vodja specializiranega paliativnega tima na ljubljanskem Onkološkem inštitutu Maja Ebert Moltara. "Tudi celotna družina potrebuje podporo in pomoč, da lahko prestanejo to obdobje," je dejala.

Po podatkih Svetovnega atlasa paliativne oskrbe naj bi vsako leto več kot 56,8 milijona ljudi potrebovalo paliativno oskrbo. Večina oziroma 67 odstotkov je odraslih, starejših od 50 let, najmanj sedem odstotkov pa je otrok. 54 odstotkov je bolnikov, ki potrebujejo paliativno oskrbo pred zadnjim letom življenja.

Potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in povečanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak. Zato bo treba vzpostaviti močno mrežo izvajalcev paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema po vsej državi, za kar si že leta prizadevajo tudi v Slovenskem združenju za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Pomembno vlogo imajo družinski zdravniki in patronažni delavci

Zelo pomembni za bolnike s hudimi neozdravljivimi boleznimi so družinski zdravniki. Ti jim namreč nudijo pomoč pri obvladovanju težav in s tem omogočajo, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. "Družinski zdravnik lahko spozna te potrebe, kaj si želi bolnik, in na drugi strani, ali lahko svojci pri teh željah bolnika pripomorejo, da se uresničijo," je za Radio Slovenija dejala družinska zdravnica Renata Rajapakse.

Dejansko stanje bolnikov pa lahko najbolje ocenijo patronažni delavci, ki vstopajo v njihove domove. A bi si želeli, da bi lahko bolnike obiskovali tudi ob prisotnosti zdravnikov, je dejala predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri zbornici zdravstvene nege Staše Rojten. "Zelo pomembno je, da bolniki vedo, da imajo vedno nekoga, na kogar se lahko obrnejo," je poudarila.

Prizadevanja za sprejetje zakonodajne podlage še niso obrodila sadov

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za sprejetje zakonodajne podlage o paliativi ministrstvo za zdravje s stroko še vedno ni našlo skupnega jezika. "Ker bodisi ni pravnih podlag ali pa ni neke prave politične volje za to," pojasnjuje Renata Roban iz Slovenskega društva Hospic.

Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Rene Markič, v stroki poudarjajo, da bi bilo sicer smiselno sprejemanje zakona skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki začne veljati z začetkom leta 2024, in zakonom o osebni asistenci, ki je do nedelje v javni razpravi.

Do sredine decembra ozaveščanje tudi s pomočjo akcije Rad imam življenje!

Pomen paliativne in hospic oskrbe pa poudarja tudi akcija Rad imam življenje!, ki bo potekala od nedelje do 15. decembra. Z njo želijo organizatorji ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe.

V okviru akcije želijo organizatorji starejšim predvsem pomagati pri premagovanju osamljenosti in ponuditi pomoč svojcem oseb, ki se spopadajo z neozdravljivimi boleznimi, je na novinarski konferenci pred začetkom akcije poudaril glavni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.