V odboru za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici in v sindikatu zobozdravnikov so spomnili, da evropska uredba, ki se je začela uporabljati lanskega julija, članice EU-ja zavezuje, da zobozdravniki pri otrocih do 15. leta, nosečnicah in doječih materah uporabijo bele zalivke, in ne več amalgamskih. Stroške novih materialov za izdelavo belih zalivk pa naj bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

A zobozdravniki opozarjajo, da stroški kompozita, materiala za izdelavo bele zalivke, niso v celoti plačani iz blagajne ZZZS-ja. Kot je pojasnil predsednik odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije Krunoslav Pavlović, direktiva EU ne določa natančno materiala za belo zalivko, zgolj alternativo amalgamu. ZZZS pa se je odločil za uvedbo kompozita, ki je najdražji material. Poleg tega izdelava take zalivke zahteva približno trikrat več časa, kar pomeni, da bodo imeli zobozdravniki manj časa za opravljanje drugih storitev in se bodo posledično še podaljšale čakalne dobe, ki že zdaj v večini primerov presegajo dopustne.

Bele zalivke doplačujejo zobozdravniki

Po besedah predsednice Sindikata zobozdravnikov Slovenije Dens Mirjane Petrovič imajo zobozdravniki pri izdelavi bele zalivke za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere zdaj približno 32 evrov izgube, kar morajo pokriti iz svoje plače. "Zobozdravstvo se izčrpava že deset let, vse rezerve, ki smo jih imeli, smo porabili. Ne moremo privoliti, da širitev pravic bolnikov plačujemo iz svoje plače," je bila kritična.

Ob tem je Pavlović poudaril, da zobozdravniki nikakor ne nasprotujejo belim zalivkam, a so ZZZS že večkrat opozorili, da bi moral natančno opredeliti vse finančne vidike uvedenih sprememb. Svoje izračune o stroških materiala so tudi že posredovali ZZZS-ju, a so tam za zdaj ostali brez sogovornika. Napovedali so, da bodo v prihodnjih dneh na zavod za zdravstveno zavarovanje naslovili prošnjo za odgovore in pojasnila.

Poleg tega imajo po določilih ZZZS-ja določene skupine bolnikov, kot so onkološki bolniki, bolniki z razvojnimi nepravilnostmi in bolniki z atrofijo zgornje čeljusti, pravico do implantološke obravnave na terciarni ravni, torej v ljubljanski stomatološki kliniki, ki pa se lahko opravi samo v ordinacijskem času. To pomeni, da te skupine bolnikov vstopijo v vrsto za vsemi drugimi bolniki, ki čakajo na izkles, mostiček, protezo in druge podobne storitve, čakalne dobe pa se tako še podaljšujejo.

Opozorili so še na manjšanje dostopnosti do zobozdravnika. Čeprav je število zobozdravnikov v Sloveniji primerljivo z evropskim povprečjem, pa ZZZS po mnenju zobozdravnikov razpiše premalo programov. Zaradi pritiskov, da specialistično stroko zobozdravniki izvajajo na primarni ravni, zobozdravniki po besedah Petrovičeve vračajo koncesije, tisti, ki že izpolnjujejo pogoje, pa se raje upokojijo. "V preteklih letih se sredstva ZZZS-ja za zobozdravstvo niso povečevala, a če bi hoteli ohraniti dostopnost, bi morali poseči v košarico pravic v zobozdravstvu," je še opozoril Pavlović.