Novo različico omikrona BA2 so zdaj potrdili tudi v Sloveniji, prvi primer je bil najden v Podravju. Ker se novi koronavirus še naprej zelo hitro širi, se težave zaradi odsotnosti zaposlenih na vseh področjih družbe stopnjujejo. V nekaterih bolnišnicah je tako na bolniškem dopustu več kot 20 odstotkov zaposlenih.

Z gostjo Odmevov direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjašo Žohar Čretnik se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Sorodna novica Nova različica omikrona tudi v Sloveniji. Okuženi pozitivni tudi še sedmi dan izolacije.

"To različico smo v Sloveniji za zdaj odkrili v enem primeru v našem laboratoriju in po neuradnih informacijah v dveh primerih na inštitutu za mikrobiologijo, drugače pa je ta različica po svetu zastopana različno, in sicer 9 odstotkov v Južni Afriki, 8 odstotkov v Aziji in dobre tri odstotke v Evropi, prednjači pa Danska, kjer je ta različica že presegla 45 odstotkov okužb," je o novi različici omikrona BA2 dejala Žohar Čretnik.

V čem je nova različica omikrona drugačna? "Ima svoje specifične mutacije, zaradi katerih je precej drugačna od podvrste BA1. Če ponazorimo z genetsko oddaljenostjo, je BA2 oddaljena od BA1 vsaj toliko, kot je različica alfa drugačna od osnovne vuhanske različice, gre za kar velike genetske spremembe," je odgovorila in dodala, da za zdaj še ne vemo, kako te genetske spremembe vplivajo na lastnosti novega omikrona. Glede na to, da različica BA2 izpodriva BA1, lahko po njenih besedah sklepamo, da se nova različica bolje izogiba imunskemu odzivu, je bolj nalezljiva ali pa oboje.

Sorodna novica Medicina dela: Cepljenje proti covidu-19 bo najverjetneje po vzoru gripe priporočeno

Bolezen je pri omikronu blažja

Potek bolezni je pri različici omikron blažji, kot je bil pri prejšnjih različicah novega koronavirusa, a strokovnjaki so vseeno zaskrbljeni. "Pri vseh različicah nas najbolj skrbi to, da bi se spet pojavila kakšna z večjo virulenco, se pravi, da bi spet povzročala hujši potek bolezni," je nadaljevala Žohar Čretnik. Skrbi tudi to, da bi si valovi okužb sledili prehitro, in bi spet preobremenili zdravstveni sistem, kot se je to zgodilo pri delti in kar se, tako Žohar Čretnik, napoveduje tudi pri omikronu.

Glede števila vzorcev, ki jih v laboratorijih dnevno analizirajo, je dejala, da odkar je na voljo pomoč iz tujine, lahko sprocesirajo bistveno več vzorcev kot prej. Sicer pa je zgornja meja laboratorijev NLZOH-a do 9000 vzorcev dnevno, pri čemer v tujino trenutno dnevno pošiljajo od 3000 do 7000 vzorcev, ki presežejo zmogljivosti in jih sami ne morejo pregledati. Dnevno tako sprocesirajo okoli 15.000 vzorcev.

Hitrost sporočanja rezultatov

Kako je z zamudami pri sporočanju rezultatov? "Težave smo imeli prve dva, tri dni. Danes smo ponovili analizo pretočnih časov in včeraj smo od 13.000 sporočenih rezultatov 48-urni rok sporočanja prekoračili samo pri 17 vzorcih, in še to za manj kot eno uro. V roku do 24 ur pa smo rezultat sporočili v 64 odstotkih primerov, tako da mislim, da smo ta projekt dobro vzpostavili," je odgovorila.

Kdo je bolje zaščiten prebolevnik ali cepljen? "Za zdaj kaže, da je najboljša t. i. hibridna imunost, to so tisti, ki so preboleli in bili tudi cepljeni, pri čemer ugotavljamo, da celična imunost preprečuje hujši potek bolezni in smrtnost, medtem ko nas protitelesa ščitijo predvsem pred ponovno okužbo," je pojasnila.

S 1. februarjem začnejo veljati omejitve covidnih potrdil. Še vedno dobivamo veliko vprašanj, zakaj veljajo različna pravila za tiste, ki so zboleli pred cepljenjem, in za tiste, ki so zboleli po cepljenju. Ali ta vrstni red vpliva na zaščitenost? "To je ureditev na evropski ravni, kot sem že povedala, je najboljša hibridna imunost, je pa čedalje bolj pod vprašajem status prebolevnika. Kaže se, da je pri različici omikron, ki je manj imunogen, zaščita po preboleli okužbi kratkotrajnejša, zato je status prebolevnika nekaj, kar bo treba v prihodnosti nasloviti," je sklenila pogovor.