Prvo grobo oceno lanskega finančnega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na novinarski konferenci predstavila generalna direktorica Tatjana Mlakar.

ZZZS je realiziral za 3,94 milijarde evrov prihodkov in za 4,1 milijarde evrov odhodkov ter tako imel lani 133,3 milijona evrov primanjkljaja, ki ga bodo v celoti pokrili iz lastnih virov, in sicer iz ustvarjenih presežkov iz preteklih let. Stanje lastnih virov je konec leta znašalo 60,7 milijona evrov.

Po besedah Mlakar so bili višji predvsem zaradi večjih prihodkov od prispevkov zaradi ugodne gospodarske rasti in zaradi večjih transferjev iz državnega proračuna, predvsem zaradi kritja povečanih obveznosti na račun epidemije covida-19.

Odhodki, ki so bili od načrtovanih nižji za 25,7 milijona evrov, pa so bili v primerjavi s predhodnim letom večji za 556 milijonov evrov, "predvsem zaradi visoke, več kot 43-odstotne rasti odhodkov za bolniška nadomestila ter zaradi rasti odhodkov za bolniški stalež zaradi izolacij ob okužbi z novim koronavirusom, ki jih je bilo v lanskem letu skoraj za 200 milijonov evrov". Prav tako so na višje odhodke med drugim vplivali dogovori vlade s sindikati za dvig plač v zdravstvu, povišanje cen zdravstvenih storitev, uskladitev z inflacijo, tudi večja izvedba programov zdravstvenih storitev pri izvajalcih v primerjavi z letom 2021.

"ZZZS je v letu 2022 posloval v zahtevnih finančnih pogojih, ki jih je v večini še vedno narekovala epidemija covida-19, pa tudi naraščajoči odhodki, tudi zaradi novih obveznosti, za katere država žal ni zagotovila zadostnega kritja z novim trajnim virom financiranja," je še ocenila generalna direktorica ZZZS-ja. Kljub temu je ZZZS lani zagotavljal nemoteno in stabilno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izvajalcev zdravstvenih storitev.

Za letos je pri poslovanju ZZZS-ja načrtovan primanjkljaj za 48,4 milijona evrov in bo po načrtih v celoti pokrit z lastnimi viri ZZZS-ja iz leta 2022. V to oceno poslovanja pa še niso vključeni zadnji dogovori o višjih plačah v zdravstvu ter uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2023, ki je začela veljati danes, je opozorila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Gre za okoli 150 milijonov evrov finančnih učinkov, ki še niso vključeni v finančni načrt.

ZZZS si prizadeva za spremembe po vzoru avstrijske in nemške blagajne

Mlakar se je odzvala tudi na zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jo koalicijski partnerji podpisali v ponedeljek. Reforma med drugim predvideva strukturno prenovo ZZZS-ja. Tatjana Mlakar je dejala, da si že več kot deset let želijo spremenjene vloge v zdravstvenem sistemu po modelu primerljivih avstrijske in nemške blagajne.

Glede digitalizacije in informatizacije je dejala, da je ZZZS že zdaj "na kar zavidljivi ravni". Ob tem je poudarila, da je osredotočanje samo na ZZZS premalo, saj gre pri delovanju sistema zdravstvenega varstva za povezovanje z vsemi deležniki.

Glede sodelovanja pri pripravi prenove je povedala, da je v delovno skupino, ki bo pod vodstvom premierja Roberta Goloba koordinirala zdravstveno reformo, s svojo predstavnico vključen tudi ZZZS.

Glede načrtov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa na ZZZS-ju ocenjujejo, da gre za politično odločitev, ob tem pa bo treba nadomestiti ta vir financiranja, to je okoli 600 milijonov evrov, saj brez tega ne bo mogoče zagotavljati sedanje ravni pravic in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.