Prepoved bo začela veljati čez eno leto. Foto: Reuters
Prepoved bo začela veljati čez eno leto. Foto: Reuters

Avstralski senat je ene najstrožjih zakonodaj na svetu glede družbenih omrežij potrdil s 34 glasovi za in 19 proti, s čimer se bo zakon vrnil v potrjevanje v spodnjem domu parlamenta, kjer ima vlada večino in bo prepoved zagotovo sprejeta.

Zakon od tehnoloških velikanov zahteva, da mladoletnikom preprečijo prijavo na njihova družbena omrežja, sicer jim grozi kazen do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (30,5 milijona evrov).

"To je svetovna težava in želimo, da mladi Avstralci uživajo otroštvo," je dejal premier Albanese ob predstavitvi zakona v spodnjem domu parlamenta prejšnji teden in ob tem dodal, da si želijo tudi, da so starši pomirjeni.

Prepoved je naletela na nasprotovanje zagovornikov zasebnosti in nekaterih skupin za pravice otrok, vendar jo po zadnjih javnomnenjskih anketah podpira 77 odstotkov prebivalstva.

Po navedbah avstralske vlade bi lahko prepoved veljala za tehnološke velikane, kot so Meta, TikTok in X, medtem ko bodo družbe, kot je npr. Google, še naprej delovale, saj se njegov portal YouTube veliko uporablja v šolah.

Zakonodaja sicer ne določa, katere platforme bodo prepovedane, saj bo po poročanju BBC-ja te odločitve pozneje sprejel avstralski minister za komunikacije, ki bo upošteval priporočila avstralskega internetnega regulatorja.

Nasprotniki in zagovorniki prepovedi

Nekatere skupine zagovornikov pravic mladih in akademiki so opozorili, da bi lahko prepoved najbolj ranljive mlade ljudi, vključno s pripadniki skupnosti LGBTQIA in priseljenskimi najstniki, izključila iz podpornih mrež, medtem ko je avstralska komisija za človekove pravice dejala, da lahko zakon krši človekove pravice mladih, saj posega v njihovo sposobnost sodelovanja v družbi.

Zagovorniki zasebnosti so medtem opozorili, da bi zakon lahko privedel do povečanega zbiranja osebnih podatkov, kar bi odprlo pot državnemu nadzoru, ki temelji na digitalni identifikaciji. Sprememba predloga zakona v zadnjem trenutku določa, da morajo platforme ponuditi alternativo temu, da uporabniki naložijo identifikacijske dokumente.

Po drugi strani so skupine staršev, ki so se zavzemale za prepoved, navajale mnenja strokovnjakov, ki opozarjajo, da družbeni mediji poslabšujejo duševne krize mladostnikov in bi zato morali vsebovati zdravstvena opozorila.