Huawei P9 ima namreč kar dva fotoaparata, oba zmožna posneti fotografije do ločljivosti 12 MP, od katerih pa eden lahko posname le črno-bele fotografije. Še več, pri zasnovi fotoaparatov je sodelovalo svetovno znano fotografsko podjetje Leica. Toda Huawei P9 ni samo fototelefon, ampak nudi prav prijetno in zmogljivo uporabniško izkušnjo.

Pri Huaweiju že nekaj časa pri številnih svojih telefonih uporabljajo razmeroma kakovostno izdelano kovinsko ohišje, ki je tudi zelo dobro oblikovano. Model P9 je morda še najlepše oblikovan telefon v njihovi ponudbi. Telefon je mogoče dobiti v različnih odtenkih zlate in srebrne barve, ki še dodatno poudarjajo prestižnost telefona. Na zadnji strani telefona nikakor ne moremo mimo dveh leč fotoaparatov z napisom LEICA, ki obljublja odlično fotografsko izkušnjo. Pod njima je čitalec prstnih odtisov, ki je ves čas vklopljen, kar pomeni, da je za odklep telefona dovolj za delček sekunde položiti prst nanj. Se pa zadnja stranica ob daljši uporabi zahtevnih aplikacij ogreje. Ni sicer hudo vroča, je pa toplota občutna. Zaslon, ki je velik 5,2 palca po diagonali, oziroma kar cela sprednja stranica je prekrita s steklom.

Zaslon je IPS-NEO LCD in prikaže sliko do ločljivosti 1080 x 1920 slikovnih točk, kar je manj kot konkurenca, vendar še vedno več kot dovolj, da je slika ostra in dobro vidna. Tudi ob močni svetlobi je slika na zaslonu kar dobro vidna.

Ob spodnjem robu so vsi priključki: za slušalke, USB-C za priklop polnilnika in povezavo z drugimi napravami ter zvočnik. Zadnji oddaja kar jasne zvoke (zvonjenje, klici), ki pa so nekam tihi, kar je malo nenavadno glede na druge modele tega proizvajalca, kjer so zvoki precej glasni. Podobno je tudi ob priklopu priloženih slušalk. Ob strani je pod pokrovčkom v eni reži nosilec kartic nanoSIM in microSD.

Za zahtevne ljubitelje fotografije
Glavna odlika modela P9 sta seveda dva fotoaparata. Eden je običajen fotoaparat, ki zajema barvne fotografije do ločljivosti 12 MP, drugi pa je monokromatski, to pomeni, da zajema črno-bele fotografije enake ločljivosti. In to so zares črno-bele fotografije, ne samo računalniško zbledele barvne fotografije, saj senzor nima barvnega filtra. Pri običajnem fotografiranju sodelujeta oba fotoaparata, s tem da t. i. črno-beli pripomore k večjemu zajemu svetlobe in hipnemu določanju globine zajetih prizorov oziroma zamegljevanju ozadja. V praksi pa bistvenih razlik ni. Fotografije so seveda ostre z veliko podrobnosti in malo šuma in tudi v slabših svetlobnih pogojih (mrak) so fotografije zelo dobre, a se ne ločijo bistveno od fotografij, posnetih s konkurenčnimi mobilniki, ki imajo le en barven 12 MP fotoaparat.

Pri prizorih z mešanico močno osvetljenih predmetov in predmetov v sencah pa je nujno uporabiti HDR, ker so drugače fotografije precej povprečne. Fotografije je mogoče zajeti v treh barvnih načinih – standardnem, poudarjenem (Vivid) in vmesnem (Smooth).
Po drugi strani pa je fotografiranje samo v črno-beli tehniki zelo dobra izkušnja. Ne samo zaradi dejstva, da tega nismo vajeni, ampak so fotografije zares dobre – odlično uravnotežene, z veliko podrobnosti in svetlobne usklajenosti. Uporabniški vmesnik fotoaparata nudi številne nastavitve, tako za barvno kot črno-belo fotografiranje, od panoramskih do nočnih posnetkov ter posnetkov s časovnim zamikom ali svetlobnimi dodatki (svetlobni grafiti, "zamazane" luči avtomobilov, svilnat videz premikajoče se vode).

Fotoaparat na sprednji strani telefona lahko posname sebke do ločljivosti 8 MP, fotografije pa so razmeroma dobre kakovosti. Zato pa zajemanje videov malo razočara. Ne samo zaradi dejstva, da lahko zajamemo "le" FullHD posnetke, medtem ko konkurenca zmore že 4K, tudi kakovost posnetkov je zgolj dobra. Predvsem moti slab prikaz podrobnosti, bolje je le ob uporabi stojala oziroma če držimo telefon čisto pri miru.

Za vsakega nekaj
Če vam fotografiranje ni ravno najpomembnejša lastnost pri telefonu, pa Huawei P9 nudi zelo dobro uporabniško izkušnjo kot pametni telefon. Z dvema zmogljivima štirijedrnima procesorjema in 3 GB delovnega pomnilnika je delovanje telefona zelo hitro. Tudi pri uporabi zahtevnih aplikacij ali grafično zahtevnih igric ni opaziti nobenih časovnih zamikov. Uporabniški vmesnik Emotion UI je že znan z drugih Huaweijevih telefonov in je dobro založen s številnimi nastavitvami, ki olajšajo uporabo mobilnega telefona. Z osnovnimi nastavitvami varčevanja z baterijo je Huawei P9 zdržal, ob uporabi, zapisani na koncu članka, ravno en dan, čeprav ima vgrajeno baterijo zmogljivosti 3000 mAh. Z običajno uporabo (telefonija, sporočila) lahko baterija zdrži še dlje, slabše pa se odreže pri predvajanju videoposnetkov in daljši uporabi grafično zahtevnih igric ali aplikacij. Na srečo pa se baterija zelo hitro napolni (v slabih dveh urah).

Sklepne misli
Nedvomno je Huawei P9 mobilni telefon, ki bo zamikal tiste uporabnike, ki radi uporabljajo svoje telefone kot priročne fotoaparate. Predvsem zajemanje črno-belih fotografij je nekaj, s čimer se ta telefon močno loči od drugih na trgu. Toda tudi če odmislimo fotoaparat (ali dva), je Huawei P9 odličen mobilni telefon, ki zadovolji veliko večino uporabnikov. Dejstvo, da je cenejši od konkurence, ki sicer lahko ponudi še kakšno malenkost več, pa je še dodaten plus.

Uporaba modela Huawei P9 na testu:
1 ura brskanja po spletu, pol ure poslušanja glasbe, 1 ura ogledovanja videoposnetkov, 2 uri igranja igric (grafično zelo zahtevnih), zajem štiridesetih fotografij najvišje ločljivosti, zajem 2-minutnega videoposnetka najvišje ločljivosti, nekaj krajših klicev in sporočil. Telefon je bil ves čas v omrežju LTE in z vklopljeno povezavo WiFi.
Čas trajanja baterije na testu: 24 ur