Za primer bom vzel modela HTC One M9 in One M8s. Oba sta začela prodajno pot pred približno enim letom in sta takrat predstavljala najboljše, kar premore HTC v najvišjem in višjem srednjem cenovnem razredu. Prav tako velja HTC za uveljavljeno znamko, čigar prenosni telefoni so zelo kakovostno izdelani, torej lahko zdržijo večletno uporabo brez nekih večjih okvar. Podpora za oba telefona bo trajala verjetno še kakšno leto, kar pomeni, da bo mogoče še nekaj časa pridobiti najnovejšo programsko opremo.

Oba mobilnika sta si tako po videzu kot skoraj po vseh drugih lastnostih zelo podobna, razlika je le v hitrosti procesorja, delovnem pomnilniku in fotoaparatu. Čeprav imata oba dva štirijedrna procesorja, sta pri modelu One M9 precej hitrejša (čip Snapdragon 810 proti Snapdragonu 615 modela M8s), kar ob tem, da ima model One M9 3 GB RAM-a, One M8s pa »le« 2 GB, pomeni razliko v hitrosti delovanja predvsem pri grafično zahtevnih opravilih (beri najsodobnejših 3D-igricah). Toda oba mobilnika sta pravzaprav na ravni letošnjih višjerazrednih konkurenčnih modelov, kot je na primer prejšnji teden opisani Samsung A5 (2016).

Najboljši letošnji mobilniki imajo še hitrejše procesorje in še več delovnega pomnilnika, toda ali je razlika sploh očitna? Za navdušence tu ni debate: še hitreje in še več delovnega pomnilnika pač pomeni, da je telefon še boljši. A za povprečnega uporabnika dejanske razlike sploh ni. Tudi zahtevnejši uporabnik ne bo opazil razlike.

Uporabnost ali videz?
Povprečen uporabnik prenosnega telefona potrebuje telefon za pogovore, pošiljanje kratkih sporočil, preverjanje statusa na socialnih omrežjih, brskanje po spletu, fotografiranje, poslušanje glasbe in seveda igranje (nezahtevnih) igric. Upam si trditi, da vse to omogočajo tudi na višji kakovostni ravni že dve ali celo tri leta stari mobilniki najvišjega (ali celo višjega srednjega) cenovnega razreda.

Največje razlike so pri fotoaparatih. Starejši modeli, razen najboljših v tistem času, imajo malo slabše fotoaparate, ki ne dosegajo najnovejših standardov kakovosti fotografij in predvsem kakovosti videoposnetkov. Toda, če pogledamo model HTC One M8s ali pa njegovega naslednika M9s, imata že vgrajeno lečo fotoaparata, ki lahko zajame fotografije do velikosti 13 MP, aperturo f/2.0 in celo optično stabilizacijo slike (model M9s), kar je vse že na ravni letošnjih modelov. Kakovost fotografij je več kot zelo dobra za veliko večino uporabnikov.

HTC-jevi modeli so prav tako znani po izjemni kakovosti oddanega zvoka, kar cenijo ljubitelji glasbe, ki vsakodnevno uporabljajo svoje telefone za poslušanje posnetkov ali radia. Dejansko ti starejši HTC-jevi modeli po kakovosti zvoka prekašajo tudi najnovejše konkurenčne mobilnike.

Oblikovno so si mobilniki različnih proizvajalcev že vsaj tri leta tako podobni, da je na daleč zelo težko ugotoviti znamko ali model telefona, zadnji dve leti pa so številni prenosni telefoni iz najvišjega in višjega srednjega cenovnega razreda izdelani iz aluminija in imajo na praske odporno steklo na zaslonu.

Kaj pa cena?
Takoj ko se na trgu pojavijo najnovejši modeli mobilnikov, starejšim modelom cena pade. Pri nas to niti ni tako opazno, ker se velika večina telefonov proda kot del paketa pri katerem izmed ponudnikov mobilne telefonije, ki jih ponujajo za praktično isto ceno leto dni ali več. V tujini, predvsem na spletu, pa se cene mobilnikov spreminjajo iz meseca v mesec. Tako je mogoče dobiti nove mobilnike prejšnjega leta za vsaj 30 odstotkov manj, kot so stali na začetku.

Malo slabša, a kljub temu privlačna možnost je tudi nakup rabljenega telefona. Če je telefon zelo dobro ohranjen, star recimo pol leta, se ga da dobiti dokaj ugodno, hkrati pa bo uporaben še nekaj let. V vsakem primeru se nakup novega ali rabljenega mobilnika, ki je na trg prišel pred vsaj enim letom, izplača, ker za precej manj denarja dobite kakovosten telefon s praktično vsemi lastnostmi, ki jih povprečen ali malo bolj zahteven uporabnik potrebuje.