Sam telefon Moto Z se na videz ne loči od konkurenčnih telefonov, toda le, dokler ga ne obrnete in zagledate popolnoma drugačno zadnjo stranico. Zaradi koncepta dodatkov (modov), ki se enostavno poklopijo na zadnjo stranico, je ta oblikovana popolnoma drugače kot pri drugih telefonih. Telefon je zelo tanek, na zadnji strani pa kar opazno štrli okroglina, ki vsebuje lečo fotoaparata in bliskavico. Na spodnjem delu te stranice se vidijo številni pini, nožice, na katere se priklopijo modi. Zadnja stranica je izdelana iz zanimivo okrašene črtaste plastike, ki pa je močno dovzetna za prstne odtise. Da bi zaščitili zadnjo stranico in nožice, so pri Lenovu v paket dodali poseben pokrov za zadnjo stranico, zaradi katerega leča fotoaparata ne štrli več nad okolico. Pokrove različnih barv ali materialov lahko kupite posebej. Pokrovi, kakor tudi modi, se priklopijo na telefon s pomočjo močnih magnetov, tako da ni bojazni, da bi dodatki padli dol.

Zaslon uporablja tehnologijo AMOLED in je velik 13,97 cm (5,5 palca) po diagonali ter lahko prikaže sliko razločljivosti 1440 x 2560 slikovnih točk. Pod zaslonom je le bralnik prstnih odtisov (prvi pri Motorolinih izdelkih), nad njim pa edina reža zvočnika in na vsaki strani te leča sprednjega fotoaparata in bliskavica. Tipke so le na desni strani naprave in še te so postavljene nenavadno visoko, a to je zato, ker bi drugače ovirale delovanje modov. Moto Z ima vgrajen vhod USB-C, na katerega lahko priklopite polnilnik in priložene slušalke (ni vhoda 3,5 mm). Polnilec je žal v enem delu, to pomeni, da ni posebnega kabla USB, s katerim bi telefon lahko povezali z računalnikom. Reža za kartice SIM je prav tako na nenavadnem mestu – na vrhu telefona.

Hiter, a ne za dolgo
Kot se spodobi za telefon tega ranga, so lastnosti dovolj dobre, da se lahko kosa z najboljšimi na trgu. Štirijedrni procesor in 4 GB RAM-a so dovolj, da telefon deluje tekoče in zelo hitro, pravzaprav v hitrosti ne zaostaja, če sploh, za Samsungovim S7. Precej k temu pripomore uporabniški vmesnik, ki je doživel le minimalno nadgradnjo nad osnovnim Googlovim vmesnikom. Po drugi strani pa baterija zmogljivosti 2.600 mAh nikakor ni dovolj dobra za tako zmogljiv telefon. Pri uporabi, opisani na koncu testa, je komaj zmogla 19 ur, tako da bo treba telefon tudi ob povprečnejši uporabi polniti vsak dan. K sreči pa priloženi polnilnik napolni baterijo v eni uri.

Moto Z ima dodane nekatere nastavitve, ki so prav simpatične in zelo uporabne. Te nastavitve so zbrane v posebni aplikaciji Moto in obsegajo akcije, ki zadevajo upravljanje telefona z rokami in glasom ali pa dodatnih nastavitev za zaslon. Te so še posebej zanimive, kadar so vklopljene. Gre za prikaz obvestil (ter ure in datuma, stanja baterije) na zaklenjenem zaslonu, tako da le sežete z roko ali čim drugim nad zaslon ali le rahlo premaknete telefon. Takrat se za dve sekundi prikažejo obvestila in lahko normalno odklenete zaslon, če želite podrobnejše podatke. Tu so še poteze z rokami, s katerimi lahko utišate telefon, tako da ga obrnete, prižgete bliskavico s tresenjem telefona, prekinete zvonjenje z dvigom telefona ali pa dostopate do fotoaparata z obračanjem telefona v zapestju.

Zanimiva je tudi možnost snemanja ukaza telefonu, s katerim potem dobite odziv telefona. Enostavno posnamete začetni ukaz, da "zbudite" telefon, potem pa prosite za podatke, npr. o vremenu, bližnjih gostilnah, in celo dostopate do nastavitev Wi-Fi in Bluetooth. Telefon potem odgovori najbolje, kot zna. Žal ukazi delujejo v angleščini, nekatere slovenske besede sicer prepozna, a jih potem prikaže kot zadetke v brskalniku.

Moda modov
Dodatki za telefone nikakor niso neka novost, saj obstajajo že vrsto let. V zadnjih letih pa se pojavljajo bolj dodelane oblike dodatkov z različnimi funkcijami. Zadnji tak poskus je recimo LG G5, ki mu lahko zamenjate spodnji del telefona. Pri modelu Moto Z so ubrali drugačno in elegantnejšo rešitev. Mode (krajše od moduli) enostavno poklopite na zadnjo stranico in to je to. Trenutno so na voljo štirje taki dodatki, dodatna baterija, zmogljivosti 2.200 mAh, zvočnik JBL (2 x 3W), projektor in fotoaparat Hasselblad z 10-kratno optično povečavo. Na testu smo preizkusili zadnja dva.

Projektor lahko predvaja sliko z zaslona telefona, in sicer do velikosti slike 177,8 cm (70 palcev) po diagonali. Projektor ima vgrajeno posebno stojalo za lažjo namestitev in lastno baterijo zmogljivosti 1.100 mAh. Baterija zdrži približno 50 minut delovanja, nato začne projektor uporabljati energijo baterije, vgrajene v telefon. Projektor ima svoj vhod za polnilec. Na žalost je kakovost slike le 854 x 480 slikovnih točk, a kljub temu je projektor priročna naprava za recimo predvajanje fotografij na obiskih.

Telefon Moto Z ima sicer vgrajen fotoaparat, ki zmore posneti fotografije do velikosti 13 MP (9,7 MP v načinu 16:9) in videoposnetke 4K pri 30 sličicah na sekundo. Fotografije so v dobrih svetlobnih razmerah zelo dobre, v slabših pa so opazne težave pri uravnavanju beline in kontrasta (pri samodejnih nastavitvah). HDR sicer pomaga pri osvetlitvi prizora, a na račun barv, ki so morda preveč poudarjene. Videoposnetki so najboljši pri načinu 1080 p in 30 sličicami na sekundo, pri snemanju videoposnetkov 4K pa se telefon kar muči z nenehnim izostrevanjem prizora.

Dodatek fotoaparat Hasselblad je kar zajetna zadeva, ki naredi telefon precej težji, a zato ponuja izkušnjo fotografiranja, ki je neprimerljiva z običajnim fotografiranjem s telefonom. Gre za pravi fotoaparat z lečo, ksenonsko bliskavico in vsemi gumbi kot pri običajnih fotoaparatih. Lahko zajame fotografije do velikosti 12 MP in videoposnetke 1080 p pri 30 sličicah na sekundo. Fotografije so v primerjavi s fotografijami, posnetimi s fotoaparatom telefona, mnogo bolj svetlobno in barvno uravnotežene, ostrejše in seveda precej boljše v slabših svetlobnih razmerah, navsezadnje tudi zaradi mnogo boljše bliskavice. Optična povečava je zelo dobra, le fotoaparat velikokrat potrebuje kar nekaj časa, da izostri predmet fotografiranja. Fotoaparat nima svoje baterije in uporablja energijo baterije telefona.

Sklepne misli
Lenovo Moto Z je zanimiv poskus mobilnega telefona z dodatki, ki so pravzaprav njegov največji adut. Brez njih gre le za še en, sicer hiter in uporaben, telefon, ki pa se hitro izgubi v ponudbi na trgu. Tako pa lahko z dodatki doživite nove izkušnje uporabe telefona kot multimedijske naprave. A dodatki niso ravno poceni. Za projektor bo treba odšteti približno 270 evrov, za fotoaparat pa okoli 250 evrov (zvočnik in baterija bosta cenejša, okoli 70 evrov). Glede na to, da bo že sam telefon v prosti prodaji stal več kot 700 evrov, pa je jasno, da bo Moto Z zanimiv le za tiste, ki bi zares radi preizkusili nekaj drugačnega.

Uporaba modela Moto Z na testu:
Ena ura brskanja po spletu, pol ure poslušanja glasbe, ena ura ogledovanja videoposnetkov, dve uri igranja igric (grafično zelo zahtevne), zajem desetih fotografij najvišje razločljivosti, zajem enominutnega videoposnetka najvišje razločljivosti, nekaj krajših klicev in sporočil. Telefon je bil ves čas v omrežju LTE in z vklopljeno povezavo WiFi.

Čas trajanja baterije na testu: 19 ur