Predlog odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto je v imenu predlagateljev predstavila podpredsednica odbora in poslanka SDS-a Mojca Škrinjar. Kot je dejala na ponedeljkovi nujni seji odbora DZ-ja za izobraževanje, predlog sledi želji, da bi v Novem mestu dobili močno univerzitetno središče, in tudi načelu decentralizacije, da morajo imeti vsi študenti enake izhodiščne možnosti za študij. To po njenih besedah pomeni tudi potencial za intelektualni razvoj dolenjske regije.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je spomnil, da je vlada s sklepom 26. avgusta 2021 sprejela namero o ustanovitvi univerze v Novem mestu in delovno skupino za pripravo te vloge in akreditacije visokošolskega zavoda 4. februarja, katere naloga je, da tri evidentirane fakultete poveže in prouči možnosti za ustanovitev in izpolnjevanja pogojev univerze.

Sorodna novica Je drobljenje že tako skromnih sredstev res perspektivno za slovensko znanost?

Delovanje fakultete za industrijski inženiring je opisala njena dekanja Iris Grubačević. Fakulteta, ki sta jo leta 2009 ustanovila Šolski center Novo mesto in novomeška občina, ima štiri akreditirane študijske programe na vseh treh stopnjah. Število vpisanih študentov se je v teh letih spreminjalo, največ študentov je iz Dolenjske, a prihajajo iz vseh regij. "Na fakulteti menimo, da bi s preoblikovanjem v javni zavod pripomogli k dvigu izobrazbene ravni na tehničnem področju ne le v regiji, ampak tudi širše," je povedala.

Da se omenjena fakulteta odziva na aktualne potrebe v regiji, je zatrdil tudi novomeški župan Gregor Macedoni. "Regija ustvarja dodano vrednost, ki je 60–70 odstotkov nad slovenskim povprečjem in prispeva več kot druge regije v državni proračun," je dejal. Pritrdil je nedavni ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Poudaril je, da imamo 16 javnih raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani, enega v Kopru in nobenega v vzhodni kohezijski regiji.

Opozorila o "predvolilnih bombončkih" in širjenju vpliva za ožji krog SDS-a

V nadaljevanju je predstavnica zakonodajnopravne službe DZ-ja opozorila, da predstavlja vsebina predloga odloka poseben način preoblikovanja zasebnega zavoda v javni. Zakon o visokem šolstvu ne določa te možnosti, prav tako v predlogu ne gre za preoblikovanje, ampak za ustanovitev javnega zavoda, kar bi moral odražati naslov. Zato je predlagala spremembo v naslovu odloka.

V razpravi so poslanci opozicije izrazili številne kritike glede preoblikovanja zasebnega zavoda v javnega. Predvsem pa menijo, da je to še eden v nizu "predvolilnih bombončkov", ki jih deli vlada kot gobe po dežju. Matej Tašner Vatovec (Levica) je prepričan, da ne gre za razvoj regije, ampak za širjenje vpliva ljudi, ki so blizu ožjemu krogu SDS-a. Jemanje javnih sredstev že obstoječim raziskovalnim inštitutom je označil za "desant" na javno visokošolsko in znanstveno sfero. Da gre za napad na kakovost javnega visokošolskega sistema, je dejala tudi Maša Kociper (SAB). Opozicijske poslance je zmotilo tudi, da so snovalci predloga poslanci. Po mnenju Aljaža Kovačiča (LMŠ) smo po ustanavljanju univerze s poslanskim zakonom unikum v svetu. Prepričan je, da gre za pridobitev javnega denarja.

Opozicija obstruirala glasovanje zaradi nespoštovanja zakonodajnopravne službe

Sledilo je glasovanje o dopolnilih. Glede na opozorilo zakonodajnopravne službe so v opoziciji pričakovali, da bo Škrinjar, ki je vodila sejo, to tudi upoštevala. Ker tega ni, so v SD-ju in Levici napovedali obstrukcijo. Po uskladitvi je pred poslance vendarle prišla z ustnim dopolnilom za spremembo naslova odloka, a je bilo prepozno. Zaradi nespoštovanja zakonodajnopravne službe in kršenja načel parlamentarne demokracije so tudi v LMŠ-ju napovedali obstrukcijo. Kljub temu je predsedujoča dopolnilo dala na glasovanje, rezultat je bil 8 za in 0 proti. Škrinjar je nato zahtevala petminutni odmor, a se z njega ni več nihče vrnil v poslansko klop.

Na seji so sicer najprej obravnavali in tudi sprejeli predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Sloveniji za obdobje med letoma 2023 in 2027. S tem je za ta namen zagotovljenih 150 milijonov evrov, kar pomeni 30 milijonov letno.