Kemijski inštitut je na sklepni spletni prireditvi podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved.

Kako "zeleno" pridobivati adipinsko kislino

Brigita Hočevar je v okviru doktorskega dela raziskovala selektivno pretvorbo aldarne kisline, ki jo je mogoče pridobiti iz naravnih virov. Ugotovila je, da sta za učinkovito pretvorbo ključna reduciran renijev katalizator in metanol kot topilo. Pokazala je, da bi nov postopek lahko razrešil okoljsko težavo sedanjega načina pridobivanja adipinske kisline iz fosilnih virov. Pri tem namreč nastajajo škodljivi dušikovi oksidi. Pri postopku Hočevarjeve se ne uporabljajo nobene okolju škodljive kemikalije, prav tako med procesom ne nastajajo škodljivi stranski produkti.

Kako do občutljivih magnetno-optičnih naprav

Sorodna novica Slovenski znanstveniki ustvarili tekoči magnetni kristal – prvi na svetu!

Tilen Potisk se je v okviru doktorskega dela ukvarjal z makroskopskim modeliranjem in izpeljavo hidrodinamskih enačb kompleksnih magnetnih tekočin. Obravnaval je feromagnetne tekoče kristale, ki so bili nedavno odkriti na Institutu Jožef Stefan. Na podlagi primerjav med izračuni in izmerjenimi podatki je pokazal, da na dinamiko v takih tekočih kristalih ključno vpliva disipativna sklopitev med nematskim direktorjem in magnetizacijo. Napovedal je izjemno občutljivost in izredno hiter odziv feromagnetnih tekočih kristalov na majhne spremembe magnetnega polja, kar bi lahko vodilo do razvoja občutljivih magnetno-optičnih naprav.

Nagrajenec je predstavil tudi makroskopski model magnetoreoloških tekočin. To so tekočine, sestavljene iz mikrometrskih magnetnih delcev dispergiranih v izotropnem topilu, ki se denimo uporabljajo v magnetnih sklopkah in magnetoreloških blažilnikih v avtomobilih. Razviti model kvalitativno zelo dobro pojasnjuje eksperimentalna opažanja in bo zato omogočal napovedovanje vedenja magnetoreološih tekočin pod različnimi pogoji, ki so relevantni v industriji.

Iskanje okolju prijazne proizvodnje propilen oksida

Janvit Teržan je v okviru doktorskega dela razvijal katalizatorje za epoksidacijo propena z molekularnim kisikom. Pridobljeni propilen oksid je ena izmed pomembnejših kemijskih surovin na svetu, saj se uporablja v več industrijskih panogah. Nagrajenec je katalizatorje na osnovi bakra modificiral z alkalijskimi in zemljo alkalijskimi kovinami in tako razvil učinkovit postopek, s katerim se lahko pri proizvodnji propilen oksida izognemo dragim in umazanim načinom proizvodnje.

Na slovesnosti so slovesne listine podelili tudi tistim, ki so raziskovalno delo za doktorat znanosti opravili in v letu 2021 tudi končali na Kemijskem inštitutu. Gre za sedem novih doktoric znanosti in dva nova doktorja znanosti. Prvič pa so tokrat na Kemijskem inštitutu razglasili tudi prejemnika priznanja naj mentor Kemijskega inštituta. Ta naziv je za leto 2021 pripadel Mateju Hušu.

Video: Posnetek virtualne prireditve