Decembrske iskrice
17-letna saga se končuje. Odslej bomo enakopravno sedeli pri mizi, kjer se kujejo najpomembnejši programi raziskovanja vesolja, o njih soodločali, morda pa tudi sodelovali z znanjem in opremo. Slovenija si utrjuje svoje mesto v vesolju, za katerega je dolgo garala.
Evropska vesoljska agencija (Esa) je druga največja vesoljska agencija na svetu, tako po proračunu kot po dosežkih, čeprav zadnje čase Kitajci kar dihajo za ovratnik. Zagotavlja nam neodvisen dostop do vesolja z raketama Ariane 6 in Vega-C, pohvali se lahko z naprednimi vesoljskimi teleskopi, ki vidijo v otroštvo vesolja, vodilna je pri preučevanju domače Zemlje, zapovrh pa sodeluje pri najpomembnejših mednarodnih programih, kot je vrnitev človeka na Luno (Artemis) in Mednarodna vesoljska postaja (MVP).
Slovenija si takšne obsežne, pa tudi zahtevne vesoljske programe težko privošči, prav Esa pa nam pripre vrata, da lahko pri njih sodelujemo.
Slovenija je doslej bila pridružena članica. To pomeni, da je lahko sodelovala pri nekaterih programih, ne pa vseh, in da je imela omejene glasovalne pravice. Zdaj bo naš glas pri najpomembnejših strateških odločitvah o prihodnosti imel enako težo, po načelu: ena država, en glas.
Povečala se bo tudi konkurenčnost naših podjetij na svetovnem vesoljskem trgu. Slovenija je namreč še pred vstopom morala dokazati, da so njena podjetja, pa tudi raziskovalni instituti in univerze, dovolj razvita in zmogljiva, članstvo v Esi, sodelovanje v njenih programih pa doda "značko kakovosti".
Približevanje od leta 2008
Pridruževanje ima zelo dolgo brado. Tudi zato, ker je Esa zahteven klub, kjer si članstva ne da preprosto kupiti s članarino. Država mora dokazati, da ima dovolj domačih kapacitet, da lahko vanjo smiselno prispeva s tehnologijo ali znanjem. Tega spočetka nismo imeli v dovoljšnji meri.
Za polnopravno vstopnico v evropski klub mora članstva željna država premagati tristopenjski mehanizem. Prvi korak je podpis sporazuma o sodelovanju. Kandidatki naloži omejeno finančno breme, ki ji omogoči sodelovanje pri prav tako omejenem obsegu projektov in razpisov. To je Slovenija storila leta 2008. Drugi korak je še en sporazum, ki sodelovanje nadgradi in podeli uradni naziv sodelujoča članica. Tega je Slovenija storila leta 2010 in s tem prevzela okoli 1,4 milijona evrov letne obveznosti. Pomemben del naziva sodelujoče članice je sporazumen petletni načrt, ki državi omogoči krepitev zmogljivosti, uporabnih v vesoljski industriji. S tem nadobudne nove članice zmanjšujejo zaostanek za obstoječimi. Ko se petletka konča, se lahko država odloči za novih pet pomladi tovrstnega sodelovanja ali pa zaprosi za polno članstvo.
Prav tu se je leta 2015, ko se je petletka iztekala, začelo zapletati. Slovenija bi se morala odločiti, ali naj zaprosi za polnopravno članstvo, s tem pa prevzame višje denarne obveznosti. Prišlo je do odločevalske ohromelosti, ministrstva so si finančno breme v višini dveh milijonov evrov letno predajala kot vroč krompir. Naposled je bila sprejeta kompromisna odločitev, neke vrste obvod: Slovenija se je odločila za pridruženo članstvo, podaljšek na poti do cilja, ki je zmanjšal neposredne obveznosti in obenem dal več časa za priprave. Pogodba je bila podpisana leta 2016.
Iz Ese dobimo več, kot vanjo vložimo
Tedaj pa so se stvari precej pospešile. Država je prepoznala, da se je treba nekoliko zresniti in področju posvetiti več pozornosti. Ustanovila je posebno službo za sodelovanje z Eso – razumemo jo lahko kot neke vrste zametek vesoljske agencije, nekaj let pozneje pa jo je nadgradila v Vesoljsko pisarno. S tem so se zadeve začele intenzivirati.
Kaj je bilo treba v praksi doseči? Med slovenskimi podjetji, raziskovalnimi institucijami in univerzami razbobnati, da Evropska vesoljska agencija obstaja in da so tam na voljo posli. A med podjetniki je bilo precej nezaupljivosti. Kot so za MMC povedali nekateri podjetniki, ki že dlje časa sodelujejo z Eso, je bil "na delu" tudi manko samozavesti. Številni so raziskovanje vesolja enačili z najzahtevnejšimi, najvidnejšimi programi, kot so Space Shuttle in vesoljski teleskop James Webb. A polagoma se je razširilo spoznanje, da je področje ogromno in ponuja ogromno niš, kjer se lahko izkažejo tudi manjša slovenska podjetja. Predvsem pa, da se lahko številne tehnologije, ki so predvsem namenjene uporabi na Zemlji, z nekaj napora prilagodijo tudi za vesoljske misije. Tako se je v nekaj letih zbral nabor družb, inštitutov in univerz, ki so našle svoje mesto v vesoljskem grozdu in prepričale Eso. V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov, do konca leta 2024 pa naj bi znesek dosegel 50 milijonov evrov.
S tem se je tudi pokazalo, da je denar, vložen v Eso, ni "izgubljen". Slovenija je namreč iz agencije počrpala več denarja, kot je vanjo vložila. Evropska vesoljska agencija deluje po načelu področnega oz. geografskega povračila. Vsaj 90 odstotkov denarja, ki ga neka država vloži v Eso, se načeloma mora vrniti vanjo v obliki razpisov. Načeloma – ni nujno, da se to zgodi. Nekatere države počrpajo manj, Slovenija pa je med redkimi neto prejemnicami. Ministrstvo za gospodarstvo pri tem izpostavlja multiplikativni učinek. Po njihovih podatkih vsak takšen evro ustvari od štiri do pet evrov in podpira 11 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Slovenija je zelo močna na področju opazovanja Zemlje. Slovenska podjetja so izdelala platforme za hitro in učinkovito obdelavo velikih količin podatkov satelitov in drugih sistemov za oddaljeno opazovanje. Slovensko tehnologijo je najti po skoraj vseh večjih izstreliščih raket na svetu. Prepoznavni smo na področju vesoljske medicine, torej preučevanja zdravja v vesoljskih razmerah, pa pri pripravi tehnologij za naseljevanje Lune in Marsa. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri najpomembnejših astronomskih projektih.
Priprave in nova izdaja Noordungove knjige
Več o tem bo predstavila nova igrano-izobraževalna serija Veliki slovenski pok, ki je nastala v produkciji Radiotelevizije Slovenija s podporo ministrstva za gospodarstvo. Scenarist je Aleš Žemlja, prva epizoda, ki bo orisala širšo sliko koristi vesoljskih tehnologij, bo na sporedu prihodnji četrtek, 26. decembra na 1. programu TV Slovenija.
Slovenija bo vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije uradno zaznamovala 10. januarja 2025, ko bo v Centru Noordung v Vitanju potekala osrednja slovesnost z neposrednim prenosom na TV Slovenija. Osrednja govornika na slovesnosti, ki jo bo zasnoval in režiral Nejc Gazvoda, bosta predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher. Istega dne bo v Rimskih toplicah potekal vrh med Slovenijo in Eso.
Ob tej priložnosti bo izdana tudi nova izdaja knjige Problem vožnje po vesolju – Raketni motor, ki jo je napisal Herman Potočnik - Noordung daljnega leta 1928, skoraj sto let nazaj. Nova izdaja je usklajena med Centrom Vitanje in zavodom Ksevt. Noordung je bil pionir vesoljske arhitekture, opisal je koncept geostacionarnega satelita in začrtal vesoljsko postajo v obliki kolesa, s katero bi v orbiti rešili problem manka težnosti.
Avdio: Podkast ApolloLajka o slovenski vesoljski strategiji
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje