Nagrado, ki jo pogosto primerjajo z oskarji za znanost na področjih znanosti o življenju, temeljne fizike in matematike, je konec tedna podelila fundacija Breakthrough Prize. Za leto 2025 so nagrado podelili za izjemna odkritja na področju urejanja genov, človeških bolezni, temeljnih gradnikov vesolja in matematičnih načel, so danes sporočili z Instituta Jožef Stefan (IJS).

Nagrado za preboj na področju temeljne fizike so prejele znanstvene kolaboracije Atlas, Cms, Alice in LHCb na velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Cernu. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi raziskovalci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

"Nagrada je bila podeljena za podrobne meritve lastnosti Higgsovega bozona, ki potrjujejo mehanizem nastanka mase preko zloma simetrije, odkritje novih močno interagirajočih delcev, preučevanje redkih procesov ter asimetrije med snovjo in antisnovjo, skratka za raziskovanje narave na najkrajših razdaljah in v najbolj ekstremnih pogojih na velikem hadronskem trkalniku v Cernu," so zapisali pri IJS-ju.

Slovenski raziskovalci delujejo predvsem pri eksperimentu Atlas

Slovenski raziskovalci v Cernu delujejo že več kot pol stoletja, in sicer predvsem pri eksperimentu Atlas, s katerim so, poleg eksperimenta Cms, leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona. Oba eksperimenta še naprej raziskujeta njegove lastnosti.

"Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij Atlas in Cms, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je namreč povsem inkluzivno vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je končno v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5345 poimensko navedenimi člani kolaboracije Atlas tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani," je ob razglasitvi nagrade zapisal raziskovalec IJS-ja in vodja slovenskih raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž.

Nagrada bo v celoti namenjena štipendijam

Nagrada v višini treh milijonov dolarjev bo v celoti namenjena štipendijam za doktorske študente z inštitutov, ki so člani kolaboracij, za raziskovalno delo v Cernu. Tako bodo pridobili izkušnje pri vrhunski znanosti in novo znanje, ki ga bodo prenesli v domače okolje. Tudi slovenski doktorski študentje se kot člani kolaboracije Atlas lahko prijavijo za štipendijo iz tega vira, je pojasnil Mikuž.

Leta 1954 ustanovljeni Cern velja za osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Slovenija je sporazum o pridruženem članstvu podpisala leta 2016, decembra lani pa je svet Cerna soglasno sprejel odločitev o polnopravnem članstvu Slovenije. Slovenska vlada je nato 20. marca letos določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern), ki je pogoj za polnopravno članstvo Slovenije v njej. Ko bo zakon potrdil DZ, bo Slovenija listino o ratifikaciji deponirala pri Unescu. 30 dni pozneje bo avtomatsko postala polnopravna članica Cerna.