Projekt SpaceDent združuje študente dentalne medicine, strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani (UL), ki so opravili preliminarno raziskavo, v kateri so primerjali varno uporabo zobozdravstvenih inštrumentov v simulirani breztežnosti in zemeljski gravitaciji. Glavni namen projekta je namreč narediti prvi korak k pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars.

Raziskava je vrhunec dosegla med 20. novembrom in 1. decembrom letos, ko je iz Bordeauxa v Franciji vzletelo letalo Airbus A310 Zero-G. Vodja projekta in študent dentalne medicine na Medicinski fakulteti UL Tine Šefic je za STA pojasnil, da so nad Atlantskim oceanom med paraboličnimi poleti izvedli več kot 90 parabol, kar je študentom zagotovilo 30 minut breztežnosti. Raziskavo so izvedli tako, da so na parabolično letalo pritrdili dve konstrukciji, ki so ju v Peskovniku, odprtem laboratoriju Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, pripravili študenti strojništva in elektrotehnike in sta ponazarjali poenostavljeno okolje zdravstvene ambulante.

"Na sredini sta se nahajali glavi lutk, na katerih smo izvedli posege vrtanja in plombiranja," je dejal Šefic, ki je s kolegom Rokom Gerbcem, prav tako študentom dentalne medicine, simulirane zobozdravstvene posege tudi izvajal.

Konstrukciji so preučevali v treh raziskovalnih skupinah, prvo so izvedli med parabolo, torej v razmerah mikrogravitacije, drugo in tretjo skupino, ki sta bili kontrolni, pa so izvedli med mirnim poletom ter takrat, ko je letalo mirovalo na tleh, je pojasnil Šefic.

Raziskava je po njegovih besedah potekala brez večjih zapletov. Iz obdobij mikrogravitacije, stabilnega poleta ter mirovanja letala so pridobili 72 vzorcev prepariranih in 36 vzorcev plombiranih zob, ki jih bodo v naslednjih dneh slikovno obdelali in analizirali. "Nad nadzorom instrumentov v breztežnosti smo bili prijetno presenečeni, kljub temu pa je za bolj podrobne rezultate treba narediti celostno analizo rezultatov," je dejal Šefic.

Primer, da je za razvoj nujno sodelovanje različnih poklicev

Rezultati, ki bodo objavljeni marca prihodnje leto, se bodo umestili v arhiv HREDA Evropske vesoljske agencije (ESA) in objavili v znanstvenih publikacijah. S tem se bo projekt SpaceDent tudi končal. "Ugotovitve raziskave in sodelovanje z ESA bodo predstavili na znanstvenih in gospodarskih konferencah. Želimo pa si, da bi bile ugotovitve navdih mlajšim generacijam za nadaljevanje poti v smeri vesoljskega raziskovanja," je še dejal Šefic.

SpaceDent je delo interdisciplinarne študentske raziskovalne skupine, ki sodeluje v programu ESA Academy Experiments. Vodja akademije pri Evropski vesoljski agenciji Joost Vanreusel je pojasnil, da je projekt dober primer tega, kako morajo pri razvoju v vesoljskem sektorju sodelovati različni poklici. S projektom SpaceDent tako slovenski študenti po njegovih besedah "učinkovito sodelujejo pri doseganju skupnega cilja, ki lahko pripomore k napredku človeškega raziskovanja vesolja".

Projekt SpaceDent je zaživel s podporo prodekanje medicinske fakultete za študijsko področje dentalne medicine Janje Jan, mentorja Aleša Fidlerja z medicinske fakultete, dekana medicinske fakultete Igorja Švaba in somentorja Simona Omana s fakultete za strojništvo.