V nedeljo je bil po pojasnilih Tomaža Zwittra, profesorja astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, severni sij viden v velikem delu Evrope, z izjemo dela Sredozemlja, pozneje pa tudi v delu ZDA. Imeli smo enega najizrazitejših sijev v zadnjih dveh desetletjih v naših krajih, je povedal v pogovoru z radijsko novinarko Mirando Bratkič.

Razlog za pojav je bil močan izbruh na Soncu, ki se je zgodil v petek zjutraj in ki je poslal delce (protone in nevtrone) proti Zemlji, je razložil v Prvem dnevniku. "Ti so razdaljo prepotovali kar hitro, 750 kilometrov na sekundo, ter v dveh dneh in pol premostili razdaljo do Zemlje," je še dodal.

V nedeljo zvečer so bili torej ob našem planetu, razlaga strokovnjak. "Potem pa se lahko zgodita dve stvari. Če magnetna polja, ki nosijo te nabite delce s sabo, niso prav poravnana z Zemljinim magnetnim poljem, potem delci preprosto 'obtečejo' naše magnetno polje, ki deluje kot ščit. V tem primeru se ne zgodi nič zanimivega."

A v nedeljo so se "magnetne silnice lahko prevezale in ti nabiti delci so vstopili na rob naše atmosfere". Aurora borealis je bila v nedeljo izrazito rdeče barve, torej ne ravno barve, s katero jo navadno povezujemo. "Ta rdeča barva, to je bil atomarni kisik, ki so ga elektroni vzbudili," pojasnjuje Zwitter. "To, kar smo videli včeraj, je bilo relativno visoko. Nekje 200 kilometrov nad Zemljino površino. Če ste gledali proti severu, je ta svetloba dejansko prihajala iznad Nemčije."

Če je severni sij nekoliko nižji, malo nad 100 kilometrov nad površjem, pa je zelene barve, "tudi atomarni kisik, vendar ga v tem primeru vzbuja dušik zaradi trkov v nekoliko nižjih in gostejših plasteh". "Nižje potem ni več atomarnega kisika, vlogo znova prevzame dušik, takrat pa imamo potem modre odtenke," še pojasni strokovnjak.

Pojav je navadno kratkotrajen, lahko pa traja tudi nekaj ur.

Sorodna novica Nebo nad Slovenijo zasijalo v rdečih in rožnatih odtenkih severnega sija

Petkov Sončev izbruh se je "relativno hitro pomiril", njegov vrh je bil okoli 18.00 oz. 18.30, zato sam danes ne pričakuje "kakšne večje predstave". Kot pravi, bo pojav danes bistveno manj intenziven, a je to težko natančno napovedati.

"Je pa Sonce zelo aktivno in bo še do leta 2025, zato bo še nekaj priložnosti," je ob tem še dejal za TV Slovenija. Pozneje je za MMC dodal še, da bi se lahko v naslednjih mesecih zgodil še kakšen.

Na portalu Neurje.si so sicer zapisali, da bi se lahko pojav še ponovil, saj bodo Sončeve geomagnetne nevihte do vključno srede močnejše, s tem pa tudi verjetnost, da bo tudi v zmernih geografskih širinah severne poloble znova vidna aurora borealis.

Čeprav severni sij ni ravno redek pojav, pa je običajno njegova vidnost omejena na oba pola, le redko se zgodi, da bi bil pojav tako izrazito viden v zmernih geografskih širinah, to se zgodi po zelo močnih izbruhih na "naši" zvezdi, najlepše pa je viden jeseni in spomladi.

Že od sinoči v naš nabiralnik prihajajo fotografije in posnetki osupljivega naravnega pojava. Ogledate si jih lahko spodaj. Že zdaj pa vas vabimo tudi, da nam – če boste ob opazovanju severnega sija v rokah držali svoj mobilnik in vam bo (ali pa vam je že sinoči) pojav uspelo ujeti v objektiv – pošljete fotografije.