Pri najnovejšem odkritju je teleskop, ki je začel delovati julija lani, izmeril galaksije, ki naj bi nastale od 500 do 700 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let. To pomeni, da je bilo vesolje ob njihovem nastanku staro manj kot pet odstotkov svoje sedanje starosti.

Webbov instrument NIRCam, ki deluje v valovni dolžini, nevidni prostemu očesu, je opazoval šest galaksij na malo znanem območju neba, med drugim piše v študiji, v sredo objavljeni v znanstveni reviji Nature.

Dve od teh galaksij je predtem odkril vesoljski teleskop Hubble, vendar sta bili na teh posnetkih tako bledi, da znanstveniki nanju niso bili pozorni.

V šestih novih galaksijah, katerih odkritje je treba še potrditi z drugimi meritvami, je veliko več zvezd, kot so znanstveniki pričakovali. Ena od galaksij naj bi imela celo okoli sto milijard zvezd. "To bi pomenilo, da je približno tako velika kot naša galaksija Rimska cesta, kar je noro," je dejaln eden od avtorjev študije Ivo Labbe.

V nasprotju z dozdajšnjimi znanji in védenji

Da so tako velike galaksije nastale tako kmalu po velikem poku, je v nasprotju s sedanjim kozmološkim modelom, ki predstavlja znanstveno razumevanje delovanja vesolja. "V skladu s teorijo galaksije počasi rastejo in so v zgodnjih obdobjih zelo majhne," je dejal Labbe. Dodal je, da naj bi bile takšne galaksije po sedanjem modelu od 10-krat do 100-krat manjše, kot so te, ki jih je odkril teleskop Webb.

Novoodkrite galaksije bi lahko nakazovale, da so se stvari v zgodnjem vesolju odvijale veliko hitreje, kot so mislili doslej, kar je omogočilo, da so zvezde nastajale veliko učinkoviteje, je dejal astrofizik pri francoski komisiji za atomsko energijo David Elbaz, ki sicer ni sodeloval v študiji.

To bi lahko bilo povezano z nedavnimi znaki, da se vesolje samo širi hitreje, kot smo nekoč verjeli, je poudaril. Ta tema med kozmologi sproža burne razprave, zato je najnovejše odkritje še toliko bolj vznemirljivo, saj gre za še en znak, da model ne drži, je še dejal Elbaz.

Labbe je v zvezi s tem omenil teorijo črnega laboda, po kateri lahko že en sam nepričakovan dogodek ovrže dosedanje razumevanje sveta, tako kot tedaj, ko so Evropejci videli prve črne labode v Avstraliji. Galaksije je označil za "šest črnih labodov". "Če se vsaj eden od njih izkaže za resničnega, to pomeni, da moramo spremeniti svoje teorije," je opozoril.