Predlagana uredba, o kateri so se pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic EU-ja dogovorili v četrtek, bo veljala za velika podjetja, ki zagotavljajo tako imenovane jedrne platformne storitve, pri katerih so nepoštene poslovne prakse najpogostejše. To so spletne posredniške storitve, družbena omrežja, spletni iskalniki, operacijski sistemi, storitve spletnega oglaševanja, računalništvo v oblaku in storitve za izmenjavo videov, ki ustrezajo merilom, ki imajo vlogo t. i. vratarjev. V okvir akta so vključeni tudi spletni brskalniki, virtualni pomočniki in povezana televizija.

Velikim tehnološkim podjetjem naj bi med drugim prepovedali prednostno obravnavo lastnih izdelkov in storitev pred konkurenčnimi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Uporabniki bi morali imeti možnost pogostejšega brisanja vnaprej nameščenih aplikacij. Potrošniki bi morali imeti tudi možnost uporabljati digitalne storitve, ne da bi se morali strinjati s širšo izmenjavo svojih podatkov z drugimi subjekti tehnoloških podjetij.

Glavni namen zakona je preprečiti dolgoletne postopke in sodne bitke, potrebne za kaznovanje monopolnega ravnanja velikih tehnoloških podjetij, saj se lahko zadeve končajo z velikimi globami, vendar se poslovanje teh velikanov skorajda ne spremeni, izpostavlja AFP.
Dogovor je "začetek novega obdobja na področju tehnološke regulacije po vsem svetu", je dejal evropski poslanec in predstavnik EU-ja v pogajanjih Andreas Schwab.

Pravila bi lahko začela veljati leta 2023, tehnološka podjetja prosijo za več časa

"To je pomemben trenutek za potrošnike in podjetja, ki so trpeli zaradi škodljivih praks velikih tehnoloških podjetij. Ta zakonodaja bo ponovno uravnotežila digitalne trge, povečala izbiro za potrošnike in odpravila mnoge slabe prakse, ki so jih v preteklih letih izvajala velika tehnološka podjetja," je dogovor komentirala namestnica generalnega direktorja Evropske potrošniške organizacije Beuc Ursula Pachl.

Gre za prelomni zakon za digitalno preobrazbo EU-ja, je poudarila. Google mora na primer prenehati promovirati svoje lokalne, potovalne ali zaposlitvene storitve pred konkurenčnimi v rezultatih iskanja Google, medtem ko Apple ne bo mogel prisiliti uporabnikov, da pri nakupih aplikacij uporabljajo njegovo plačilno storitev.

Akt o digitalnih trgih morajo zdaj sprejeti še Evropski parlament in države članice EU-ja. Pravila bi lahko začela veljati 1. januarja 2023, čeprav tehnološka podjetja prosijo za več časa za uveljavitev zakona, še poroča AFP.