Decembra 2019 je v najbolj obljudenem mestu v osrednji Kitajski izbruhnila epidemija covida-19, ki se je hitro razširila po vsem svetu. Sprva so bila prizadeta območja, ki so imela tesnejše stike s to kitajsko pokrajino.
Med njimi je bila severna Italija, še posebej dežela Lombardija. Zaradi bližine s Slovenijo so se prva testiranja na novi koronavirus v Sloveniji začela že januarja, vendar je bila prva okužba nato potrjena 4. marca. Prvi potrjeno okuženi slovenski državljan se je vrnil s potovanja v Maroku, kamor je potoval čez Italijo.
Število pozitivnih izvidov testov je nato začelo počasi naraščati. Večina okužb je bila vnesena iz alpskih zimskošportnih središč.
12. marca je nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja novega koronavirusa podpisal odredbo o razglasitvi epidemije.
Prvi epidemiološki ukrepi
Posledično so bili ukinjeni dogodki z več kot 500 ljudi, najprej v dvoranah, nato še na prostem. V zdravstvenih ustanovah so prekinili izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev. Nato so bila odpovedana vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za večino prometa.
S tem se je končala vloga vlade prejšnjega premierja Marjana Šarca v epidemiji covida-19. 13. marca je nastopila nova vlada, ki jo vodi premier Janez Janša (SDS). Nekaj dni zatem je Janša tudi prevzel vodenje novega kriznega štaba, ki pa je bil sicer kmalu razpuščen.
Vodenje strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje, kar je bila vodilna vloga pri vodenju slovenskega boja proti epidemiji covida-19, je bila dodeljena infektologinji Bojani Beović, zdravnici na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorici na katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.
Vendar njeno imenovanje na videz ni bilo nepolitično. Beovićeva je bila v prejšnjem desetletju dvakrat mestna svetnica SDS-a v ljubljanskem mestnem svetu, prav tako pa je tedaj dvakrat kandidirala za poslansko SDS-a na listi SDS-a.
Morda najvidnejša vloga pa je pripadla Jelku Kacinu, ki je postal osrednji govorec vlade za obvladovanje in zajezitev krize, ki jo povzročata virus in epidemija covida-19. Kacin ljudstvo vsakodnevno obvešča o najpomembnejših epidemioloških podatkih.
Prvo postopno zapiranje države
Nova, t. i. tretja Janševa vlada, v kateri so bili koalicijski partnerji SDS, NSi, SMC in DeSUS, je takoj na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki omogoča prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, sprejela nove ukrepe in 16. marca so se zaprle vse vzgojno-izobraževalne enote in nenujne prodajalne z izjemo trgovin z živili, lekarn, bencinskih servisov, bank, pošt in trafik.
Ukinjen je bil javni prevoz, bolnišnice so opravljale le storitve s stopnjo nujno ali zelo hitro z izjemo onkologije in obravnave nosečnic. Delo so zaustavila sodišča in številna podjetja po državi, ranljivim skupinam je bil dodeljen poseben časovni pas za obisk trgovin.
Zunanje ministrstvo je v domovino vrnilo več kot 800 državljanov, ki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa ostali v tujini. 14. marca pa je umrl prvi bolnik s covidom-19.
Vlada je konec marca s svežnjem novih ukrepov začasno omejila gibanje le na občino stalnega ali začasnega prebivališča z nekaterimi izjemami.
Število obolelih s covidom-19 je v prvem valu preseglo število 1000, v bolnišnicah pa se je zaradi covida v najbolj kritičnih trenutkih aprila zdravilo nekaj več kot 100 bolnikov. Število bolnikov na intenzivni negi se je gibalo okoli 30. Do srede maja je s covidom-19 umrlo nekaj več kot 100 bolnikov. Število okuženih z novim koronavirusom se je zmanjševalo in vlada je 14. maja preklicala epidemijo covida-19.
Kdor visoko leta ...
"V slavo temu dosežku so slovenski in ameriški vojaški piloti v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu z lovci preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Policijske patrulje pa so v tem času v neposredni bližini bolnišnic prižgale modre luči,“ je dosežek proslavila vlada.
Omogočeni so bili prehodi čez mejo, tako da je lahko veliko število slovenskih državljanov poleti letovalo na Hrvaškem. Vendar so v Sloveniji poleti ostali v veljavi strogi epidemiološki ukrepi, sploh v primerjavi s sosednjimi državami in državami v regiji, kjer so bili gostinski lokali odprti celo do jutranjih ur in so bile možnosti medsebojnega druženja, v nasprotju s Slovenijo, neomejene.
Slovenija je sicer uvedla t. i. semafor za varne, delno varne in nevarne države. Na seznamu nevarnih "rdečih" držav so se poleti zaradi velikega števila novih okužb znašle predvsem balkanske države. Vsi prišleki iz rdečih držav so morali obvezno v karanteno. Zaradi na videz sproščenega poletja so se pojavila prva opozorila, da se okužbe "vnašajo iz Hrvaške“. Vlada je vseeno pustila odprto mejo s Hrvaško vse do 20. avgusta.
Ob koncu poletnih počitnic je šolsko ministrstvo pripravilo načrt, kako bo večina šolarjev in dijakov lahko običajno obiskovala pouk. Toda načrt, sicer razdelan za različne variante, od novembra ne velja več. Izobraževanje mlajših generacij znova poteka le še od doma s šolanjem prek spleta.
Drugi val in novi strožji ukrepi
Ob zagotovilih tako zdravstva kot vlade, da so se čez poletje dobro pripravili na drugi val epidemije covida-19, je z začetkom šole začelo naraščati število novih primerov, vlada pa je na podlagi zakona o nalezljivih boleznih začela sprejemati nove odloke, s katerimi je skušala zajeziti drugi val.
Med drugim je bila znova uvedena obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih, omejili so delovni čas gostinskih obratov, zbiranje na javnih mestih in dejavnosti v zaprtih prostorih ... Vlada je nato 18. oktobra znova za mesec dni razglasila epidemijo, ki je še vedno v veljavi.
Kljub temu so se konec oktobra strmo, kot cunami, začela povečevati tako število okužb kot tudi število bolnikov, ki so potrebovali zdravniško pomoč v bolnišnicah, ter umrlih s covidom -19. Na začetku oktobra je število obolelih s covidom-19, ki so bili hospitalizirani, preseglo število 100. Čez mesec dni je bilo že preseženo število tisoč, ki še vedno vztraja.
Ker je Slovenija v drugem valu postala ena najbolj prizadetih držav, so bili v zadnjih mesecih leta 2020 uvedeni eni najstrožjih ukrepov v Evropi. Takoj po razglasitvi epidemije pa je bila prvič po drugi svetovni vojni v Sloveniji uvedena policijska ura (od 21.00 do 6.00).
Vlada je nato še začasno ukinila javni promet, prepovedala vsakršno druženje na prostem, prodajo življenjsko nepomembnih izdelkov v trgovinah, prepovedala prehode med občinami ... Širjenje novega koronavirusa je sicer nekoliko upadlo, toda visoke številke vztrajajo. Zato se pojavili pomisleki, ali so vladni ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 sploh ustrezni oz. da morda nekateri ne učinkujejo.
"Imamo stroge ukrepe in najdaljše zaprtje v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli. Preprosto si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je zdaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi. Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanje ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, saj jih moramo z drugimi prijemi prepričati o njihovem upoštevanju," je na začetku decembra razmišljal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Slovenija v vrhu smrtnih primerov
Od drugega novembrskega tedna dnevno umre nekaj deset bolnikov s covidom-19, število bolnikov v slovenskih bolnišnicah pa prav tako ostaja bolj ali manj nespremenjeno. Glavni vzrok za številne smrti so okužbe med starejšo generacijo, še posebej po tem, ko je novi koronavirus znova vdrl v večino slovenskih domov za starejše.
Slovenija je s skoraj 2600 smrtnimi primeri po podatkih sledilnika worldmeter že med vodilno trojico glede na število smrti bolnikov s covidom-19 na milijon prebivalcev. Več sta jih na celotnem planetu imela le Belgija in žepni San Marino.
Toda visoko število smrti v primerjavi z drugimi državami naj ne bi bilo povsem realno, saj naj bi Slovenija dosledno upoštevala navodila Svetovne zdravstvene organizacije WHO, da se za smrt bolnika s covidom-19 šteje tudi vsak umrli, ki je umrl v mesecu dni po tem, ko je že prebolel covid-19.
"Ljudi, ki so umrli in bili dokazano pozitivni, v Sloveniji obravnavamo, kot da so umrli s covidom-19, ne glede na poznejši vzrok smrti. Marsikatere druge države so se odločile za drugačen pristop in poročajo o bistveno manjšem številu smrti, zato takšna diskrepanca," je na vladni tiskovni konferenci pojasnila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC-ja in dodala, da se število mrtvih v bolnišnicah v primerjavi s prvim valom odstotkovno ni povečalo. Vzrok je le mnogo večje število okuženih.
To bo verjetno zajezilo šele množično cepljenje s cepivi, ki so jih številna farmacevtska podjetja razvila v manj kot letu dni po prvih zaznanih primerih okužb z novim koronavirusom. Nekatera cepiva so že dobila zeleno luč v številnih državah, tudi že na območju EU-ja. Množično cepljenje se je v Sloveniji začelo 27. decembra, do konca leta bo cepljenih dobrih 16 tisoč ljudi. Cilj NIJZ-ja je cepiti 1,2 milijona ljudi.
Nespodbudne projekcije
Projekcije za Slovenijo kratkoročno niso preveč spodbudne. Projekcije širjenja covida-19 v Sloveniji, ki jih pripravljajo na oddelku za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan", namreč kažejo, da bi glede na trenutno stanje lahko število umrlih s covidom-19 konec januarja doseglo število 3500, medtem ko bi bile intenzivne nege bolnišnic januarja le nekoliko manj obremenjene.
Epidemija vedno slabše vpliva na slovenska gospodinjstva
Kako se javnost odziva na epidemijo covida-19, kako sprejema vladne ukrepe in tegobe, ki jih vnaša v vsakdanje življenje novi koronavirus, od začetka epidemije spremljajo v družbi Valicon v okviru raziskave #Novanormalnost. "V prvem valu smo bili zaradi širjenja virusa nesorazmerno bolj zaskrbljeni kot v drugem valu," med drugim ugotavlja analitik Valicona Andraž Zorko.
Kako se je skozi dva vala epidemije spreminjal odnos do bolezni covid-19?
Ključna razlika je v intenzivnosti dojemanja nevarnosti ter posledično zaskrbljenosti in trajanju v povezavi z epidemiološko sliko. V prvem valu smo bili zaradi širjenja virusa nesorazmerno bolj zaskrbljeni kot v drugem valu, če upoštevamo podatke o okužbah, deset in večkratno bolj. V drugem valu smo se šele pred kratkim približali stopnji zaskrbljenosti, ki smo jo marca zaznali takoj na začetku. To je seveda razumljivo, saj je bil takrat to nov pojav, jeseni smo se soočili z že znanim. Pa vendar me preseneča nesorazmernost, ki v drugem valu kaže že skoraj na neko navajenost, sploh v prvem delu (oktobra), šele novembra se javno mnenje resneje zaostri v smeri zaskrbljenosti in pesimizma, potem ko je bilo jasno, da so vsi omejitveni ukrepi ustavili rast širjenja, ne pa tudi nadaljnjega širjenja.
Odnos do vladnih ukrepov za zajezitev epidemije in podpora vladi se ves čas precej spreminjata. Kaj vpliva na podporo, kdaj je bila podpora ukrepom najvišja in kako je ob koncu leta?
Podpora ukrepom je bila v obeh primerih, spomladi in jeseni, najvišja takrat, ko se je epidemiološka slika močno poslabšala (ob upoštevanju že prej omenjenega nesorazmerja obeh valov), ko ukrepi nastopijo kot neke vrste olajšanje, hkrati prinašajo upanje, da se bo stanje izboljšalo. Javno mnenje pa se je v obeh primerih obrnilo v smeri večje kritičnosti takoj, ko so podatki nakazali umirjanje in zmanjševanje v prvem oziroma neučinkovitost v drugem valu. Zadnji konec tedna (11.–13. 12.) smo v raziskavi #Novanormalnost tako izmerili najnižjo podporo ukrepom do zdaj, hkrati pa tudi najnižjo stopnjo zaupanja v vlado glede ukrepanja v povezavi s širjenjem virusa (pri tem pa moramo opozoriti, da je bila anketa končana tik pred spremembami, ki so bile objavljene v nedeljo zvečer in za katere lahko predvidevamo, da bodo to kritičnost do neke mere omilile).
Kateri ukrepi oz. vladne poteze so bili najbolje sprejeti in pri katerih je bilo največ odklona?
Daleč najbolj kritična je javnost do omejitve gibanja na občino stalnega prebivališča, tu je večinsko mnenje bolj na strani neustreznosti tega ukrepa. Podobno kritični smo tudi do obveznega nošenja mask na odprtem. Pri teh dveh ni večinske podpore za ustreznost teh ukrepov. Najvišjo podporo oz. oceno ustreznosti pa imajo ukrepi, vezani na večja zbiranja ljudi, od javnih prireditev in shodov, porok ter verskih obredov do zaprtja kinematografov in gledališč in zbiranja več kot šest ljudi (podatki so s konca oktobra, ko je bilo zbiranje pod šest ljudi še dovoljeno). Tudi zaprtje lokalov, fitnesov, muzejev, galerij ima podobno visoko podporo.
Kako sicer epidemija vpliva na slovenska gospodinjstva?
Vedno slabše. Že dva konca tedna zapored, to je od konca novembra (meritev poteka vsaka dva tedna), zaznavamo najslabši rezultat ocene osebnega počutja – kar 70 % vprašanih to opisuje z enim od treh negativnih opisov, da je stanje brezupno (4 %), kritično oz. kaotično (11 %) oz. neprijetno, utrujajoče (55 %). To kaže na to, da nas epidemija izčrpava, psihično in fizično, nekatere bolj eno kot drugo, nekatere oboje. Slaba petina pravi, da je stanje sprejemljivo, da "nekako gre", in le za desetino je to normalno glede na nove razmere. Da je stanje povsem normalno, odgovarja manj kot odstotek vprašanih … To je ena od ključnih razlik glede na prvi val, ko je bila konec maja slika povsem nasprotna. Počasi pa se že kažejo tudi prvi znaki ekonomskih posledic, slabšanja finančnega stanja in zniževanja porabe.
Kako uspešna je država s protikoronskimi zakonskimi svežnji?
Večina vprašanih pri tem meni, da delno, za približno petino pa so ukrepi na tem področju ustrezni. Se je pa ravno zadnji konec tedna ta delež močno znižal in zdaj znaša le še dobro desetino, medtem ko je močno poskočil delež tistih, ki te ukrepe ocenjujejo kot neustrezne, s približno četrtine, kolikor znaša večmesečno povprečje, je ta delež zadnji konec tedna poskočil na 38 % ... Dodati velja, da imajo ukrepi na tem področju bistveno večjo podporo med siceršnjimi podporniki vlade, medtem ko se različni deli prebivalstva, ki najbolj čutijo posledice v ekonomskem smislu, na ukrepe odzivajo različno, nekateri so bolj, drugi manj zadovoljni, del njih je tudi povsem razočaran.
Kaj vas je pri spremljanju odzivov na epidemijo najbolj presenetilo (odpor proti cepljenju?)
Težko bi rekel, da me kaj odkrito preseneča, glede na dolgoletno opazovanje in analizo slovenskega javnega mnenja so rezultati pričakovani. Tudi večinsko negativno mnenje glede cepljenja ne preseneča, moramo razumeti, da je cepivo novo, razvito je bilo zelo hitro, o njem vemo še zelo malo, zato razumem odklonilno ali zadržano mnenje – tu ne gre za proticepilstvo, temveč za povsem normalen, človeški strah pred neznanim. Se je pa namera cepljenja od naše prve meritve takoj po odkritju oz. uspešni potrditvi prvega cepiva pa do zadnje meritve ta konec tedna že nekoliko spremenila v pozitivno smer, tudi iz razlogov za in proti je razbrati, da večina razume nujnost cepljenja. Trend je pozitiven in ustrezna komunikacija predvsem pomena cepljenja za družbo kot celoto lahko že kmalu namero dvigne nad 50 odstotkov. Če že kaj, preseneča razmeroma visok delež ljudi, ki si še kar nočejo priznati, kako resna je situacija za določen delež prebivalstva, in živijo v nekakšnem zanikanju, podzavestnem ali zavednem, da bi se izognili spopadanju z omejitvami in posledicami epidemije, tudi tistimi, ki nas še čakajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje