Prvi val epidemije je bil zagotovo za to industrijo izredno negotov, že takrat pa so se začeli pojavljati najrazličnejši spletni koncerti – v Sloveniji je s koncerti doma že marca začel Val 202, ki je tako poskrbel za nekakšno razvedritev poslušalcev in gledalcev v tistem času.

Ko je bil razglašen konec epidemije, pa so se počasi začeli pojavljati tudi nekateri dogodki in koncerti v živo, ki pa so morali potekati ob strogih omejitvah in upoštevanju ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Občinstvo je na vseh koncertih nosilo maske, na večini so obiskovalci tudi sedeli – tudi če je šlo denimo za rock koncerte, kot jih je nekaj organiziralo Urbano dejanje na Tobačni ulici v Ljubljani, kar je že nakazovalo na neko novo normalnost koncertne industrije. Podobne dogodke so uspeli v toplejših mesecih izvesti tudi drugje po Sloveniji.

In tudi če bi bila javnost uporabo zaščitnih mask in vzdrževanje varnostne razdalje na koncertih pripravljena sprejeti, ta nova normalnost ni trajala dolgo, saj je prišla jesen in z njo drugi val epidemije ter nov niz odpovedi dogodkov. Zdi se, da so bili tokrat vsi malenkost bolj pripravljeni, saj so se hitro organizirali in začeli ponujati tudi plačljive oglede koncertov na spletu.

Na Eventimu so za MMC razložili, da se je 7. marca 2020 koncertna oziroma celotna prireditvena industrija ugasnila. "Od marca pa do danes je Eventim v Sloveniji prestavil in odpovedal več kot 700 glasbenih, kulturnih in športnih prireditev."

Gre za izjemno specifično industrijo, saj so ravno koncerti prvi, ki so bili odpovedani in bodo zadnji, ki bodo spet zagnani. "Gre za industrijo, v katero so vključeni različni deležniki, kot so storitvene dejavnosti, agencije, glasbeniki, društva, zveze ter vse do tehničnega osebja. Z eno besedo lahko označimo to leto kot 'katastrofo' za to industrijo. Negotovost pa ostaja in nihče ne ve, kdaj se bo lahko začelo organizirati, kaj šele delati …," dodajajo na Eventimu in poudarjajo, da so izgube za organizatorje prireditev od 70 % pa do kar 99 %.

Če pogledamo na prihodnost zelo optimistično, bi se lahko po njihovem mnenju začele prodajati vstopnice za dogodke v drugi polovici leta 2021.

Hkrati poudarjajo, da se je od samega ustvarjanja glasbe v Sloveniji težko živelo že prej, zdaj pa je večina resnično izgubila upanje. "Nekateri pa so izkoristili čas in ustvarili nove projekte. Za vse pa je situacija glede prihodnosti zelo negotova."

Ali lahko spletni koncerti nadomestijo tiste klasične? "Mnenja smo, da spletni koncerti nikakor ne nadomestijo koncerta v živo in tudi v prihodnje ne bodo. V tem času smo veliko dela vložili v live stream platforme in spletne dostope do dogodkov, mislimo, da bo v prihodnje spletni dostop do koncerta zanimiv kot alternativa za kupce, ki dogodek želijo videti, poslušati, pa ga ne morejo zaradi obveznosti ali ker je bil denimo razprodan."

Mi2 7. marca odpovedali praznovanje 25. obletnice delovanja

Eni prvih, ki so morali odpovedati koncert, so bili Mi2 – ravno za 7. marec so imeli napovedano praznovanje jubilejne obletnice v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za leto 2020 so imeli dogovorjenih en kup nastopov na največjih slovenskih odrih in festivalih, potem pa se je vse "sesulo kot hiša iz kart," pojasnjuje Jernej Dirnbek. Namesto 30 oziroma 40 predvidenih nastopov so tako v letu 2020 igrali zgolj sedemkrat, pa še to za izjemno omejen krog poslušalcev.

Dirnbek poudarja, da izkušnje, ki so jo imeli oni z odpovedjo koncerta 7. marca, ne bi privoščil nikomur. Tisti konec tedna so se namreč razmere in ukrepi spreminjali praktično iz ure v uro in tako so bili koncert primorani odpovedati nekaj ur pred predvidenim začetkom. "Danes smo verjetno že vsi navajeni, da se vladne odločitve vseskozi spreminjajo in da izvemo zanje tik pred zdajci. Sedmega marca pa je bilo to nekaj popolnoma novega – v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo namestili vso potrebno tehnično opremo in opravili tonsko vajo, ko so začeli sredi popoldneva prihajati prvi namigi o tem, da bi vlada utegnila prepovedati določene prireditve."

Takrat so ljudje začeli nanje pritiskati, naj dokončno sporočijo odločitev, ali koncert bo ali ne, oni pa kot glasbeniki na to niso mogli podati končnega odgovora, saj ni bil v njihovih rokah – končno odločitev sta sprejela organizator in Cankarjev dom, slednji pa so čakali na končno odločitev vlade. Ta – o prepovedi vseh dogodkov nad 1000 obiskovalcev – je prišla šele okrog 18. ure, to je dve uri pred začetkom koncerta, ko je bilo mnogo obiskovalcev in različnih koncev Slovenije že na poti v Ljubljano.

Poslušalci so takrat izrazili precej negodovanja, še več pa je bilo obžalovanja. "Obiskovalci so se, tako kot mi, veselili našega prvega koncerta v največjem slovenskem kulturnem hramu. Poleg tega je šlo za prvega od dogodkov zaznamovanja 25-letnice skupine Mi2, kar je koncertu dajalo še dodatno težo. Nazadnje smo se bili primorani oboji sprijazniti s tem, da koncert prestavimo na poznejši datum, na nekoč, ko bo izvedba spet postala mogoča."

Pozneje se je pojavila tudi možnost spletnih koncertov in "če je človek lačen, je vesel tudi koščka suhega kruha in podobno je s spletnimi koncerti", pravijo Mi2, da pa seveda z njimi nikakor ni mogoče nadomestiti "vzdušja pod koncertnim odrom, svetlobe reflektorjev, ki švigajo po zraku, basov, ki nas božajo po trebuhu, skupinske energije, ki se vali od odra in nazaj, druženja s sorodno mislečimi ljudmi".

"A vendarle, če je alternativa nič rokenrola, so tudi spletni koncerti določena rešitev." Dirnbek sicer pravi, da je upal, da bodo javni zavodi s področja kulture in tudi mogoče del gospodarstva, ki mu je rokenrol blizu, bolj priskočili na pomoč glasbenikom. "Na način, da bi finančno omogočili izvedbo večjega števila koncertnih dogodkov, ki bi bili javnosti na voljo brezplačno. S tem bi pomagali tako izvajalcem kot poslušalcem."

Koncerti, kjer je izvajalec praktično ločen od občinstva, ki nosi maske in ohranja razdaljo, se Dirnbeku ravno tako zdijo bolje kot nič. Večina njihovih letošnjih koncertov je potekala ravno na takšen način – bili so 8 metrov od prve vrste stolov. "Človek se tiste praznine med sedeži, ki smejo biti zasedeni, hitro navadi in na koncu smo tudi takšne koncerte zapuščali z dobrimi občutki. Še posebej po takšni izkušnji, kot smo jo imeli na npr. Ptuju, kjer je lilo kot iz škafa, pa so obiskovalci kljub vremenu v pelerinah in gumijastih škornih zapolnili prizorišče do zadnjega kotička."

Leto 2020 se bo zagotovo v zgodovino zapisalo kot najbolj težavno za glasbenike in koncertno industrijo, odkar obstaja samostojna Slovenija. "Ne razumem, da se o nekaj sto zaposlenih iz kakšnega industrijskega obrata, ki dobijo odpoved zaposlitve, govori v vseh novicah in poročilih, tega, da tukaj ugaša celotna panoga, pa razen redkih novinarskih izjem ne problematizira nihče. Najbolj tiho pa so tisti, ki so za to prvi pristojni," je zaključil glasbenik.

Nastopanje pred pleksi steklom, v katerem vidiš samega sebe

Zasedba Hamo & Tribute 2 Love je bila tista, ki je v letošnjem letu igrala tako za občinstvo z maskami kot za občinstvo, s katerim so bili v stiku zgolj prek spletnega prenosa. "To so vse cvetke letošnjega čudovitega leta," je o novi realnosti dejal Matevž Šalehar Hamo.

V Orto Baru so, kot pravi, ves čas sami sebe gledali v pleksi steklo, ampak na trenutke pa vseeno videli tudi občinstvo – za razliko od igranja spletnega prenosa v Kinu Šiška. "To so za nas neke popolnoma nove izkušnje, do katerih imamo zelo deljene občutke. Upam, da teh občutkov ne bomo vzgojili v kaj bolj resnega," je dejal v smehu.

Koncerti se mu zdijo zabavni zaradi druženja in vsega, kar pride zraven, tega pa na koncertih, na katerih so v ospredju predvsem ukrepi, ni in "so lahko le in zgolj klavrni nadomestek". "Je pa fino, da se nekaj dogaja. Pogrešamo odre in publiko, zato sprejemamo vse možne kompromise, ki spominjajo na koncert."

Hamo ob tem poudarja, da smo poleti lahko počeli vse, samo koncerti so bili prepovedani. "Če bi bili koncerti dovoljeni, bi lahko zaslužil denar za zimski lockdown, tako ga pač nisem. Ko se spominjam polnih lokalov in polnih plaž, mi je še zdaj malo slabo."

"Številni izmed nas ne bodo preživeli," še pravi in dodaja, da so avtorji vseeno na malenkost boljšem, ampak jih je v glasbeni industriji zelo malo. "Izvajalci in tehnika so popolnoma odklopljeni od prilivov. Ta katastrofa bo še bolj jasna, ko se bo koncertna dejavnost spet vzpostavila. Mislim, da tri četrtine tehnike ne bo obstajalo. Zaprli so podjetja in bankrotirali. Podobno je z glasbeniki. Ne vem, kako bo, vem pa, da bo težko."

Spletni koncerti po njegovem mnenju niso prihodnost tudi zaradi tega, ker niso tako ponovljivi kot klasični, kar pomeni, da ne omogočajo prodaje dovolj velikega števila vstopnic, da bi bilo mogoče preživetje. "Lahko narediš en koncert na tri mesece, to bi šlo, ne pa dveh na teden. Poleg tega so tovrstni koncerti produkcijsko bistveno dražji od navadnih koncertov, kar za sabo potegne dražje vstopnice ..."

V Orto Baru so se novi realnosti hitro prilagodili

V Orto Baru so delno uspeli izpeljati Krizni Orto Fest pod posebnimi pogoji. Mislili so, da se bo jeseni virus umiril oziroma da bo drugi val manj agresiven kot prvi ter bodo lahko koncerte izpeljali vsaj z omejitvami. "Posebnim razmeram smo prilagodili prostor in izolirali oder od publike s posebno pleksi pregrajo in ventilacijo. Potrudili smo se maksimalno tako finančno kot tudi organizacijsko, da smo ugodili vsem zahtevam, v želji nadaljevati naše poslanstvo tudi v teh razmerah. Hkrati pa omogočiti tudi izvajalcem opravljati svoje osnovno poslanstvo, to je nastopati," so pojasnili za MMC. Po njihovih besedah so izvajalci tudi posebne pogoje sprejeli z razumevanjem in s hvaležnostjo, podprlo pa jih je tudi občinstvo.

Tako so uspeli ponuditi neko razvedrilo in luč na koncu tunela glasbenikom, čeprav je bila izvedba festivala zanje s finančnega vidika negativna.

Val 202 in Kino Šiška s spletnimi koncerti orala ledino

Val 202 in Kino Šiška sta se zelo hitro prilagodila in javnosti že v prvem valu epidemije poskušala ponuditi tudi nekaj glasbenega razvedrila kljub trenutnim razmeram.

Žiga Klančar, glasbeni urednik Vala 202, je poudaril, da se jim je to, da ponudijo posebno obliko koncertov doma, po tem, ko se je v prvem valu epidemije celotno koncertno dogajanje ustavilo, zdela njihova odgovornost, da to luknjo vsaj deloma zapolnijo. "Da to potrebuje tako občinstvo kot tudi glasbeniki."

Koncerti doma so po njegovem mnenju v prvem času predstavljali tako pobeg za glasbenike in poslušalce, pa tudi neko obliko razvedrila. "Glasbeniki so videli, da obstaja prostor, kjer se lahko pokažejo, poslušalci pa so dobili koncert domov in sprostitev od obveznosti ter vsega, kar je ta nova situacija prinesla."

V prvem valu epidemije so na Valu 202 ponudili resnično številne koncerte, bili so tudi prvi, ki so v tovrstni obliki ponujali glasbeno razvedrilo. Zdaj je frekvenca koncertov doma precej manjša, k čemur po Klančarjevih besedah botruje tudi to, da se je razširila spletna ponudba, in ker je jasno, da to "ni tek na kratke proge, ampak do pomladi nekega dogajanja ne bo". Zato so se odločili, da bodo moči in program razporedili bolj racionalno.

Tudi Klančar je imel na svojem koledarju označene dneve, ko so šli mimo neizvedeni in neobiskani koncerti in festivali, ampak pravi, da je to za posameznika praktično nepomembna težava – "zdravje je pač na prvem mestu". Na drugi strani je za glasbeno industrijo to ogromna izguba.

Globalno industrija vredna 30 milijard dolarjev

"Zdaj je že jasno, da pred pozno pomladjo koncertov ne bo, šele s sezono na prostem si jih lahko obetamo, kako velike, pa še nihče ne upa napovedati. Je pa jasno, da bo sicer že tako prizadeta panoga zaradi letošnjega izpada težko prenesla še eno tako sezono, saj bi propadlo ogromno agencij, menedžerjev, izvajalcev, organizatorjev, festivalov, koncertnih dvoran in povezanih poklicev, ki jih je res veliko." Globalno je namreč ta industrija "težka" kar 30 milijard dolarjev. Če se bodo stvari tako nadaljevale, se bo industrija še dolgo postavljala na noge.

Klančar pri spletnih koncertih kot glavno težavo izpostavlja to, da se ljudje tovrstnih dogodkov precej hitro naveličajo. "Glavna komponenta, ki manjka, je namreč druženje."

Spremenjeni koncertni industriji so se hitro prilagodili tudi v Kinu Šiška. Poleti so začeli z intenzivnim programom koncertov na terasi, v drugem valu epidemije pa so se preselili na splet in začeli ponujati plačljive koncerte – med majem in sredino junija pa so nanizali že 16 interaktivnih in moderiranih koncertov v živo, ki so jih takrat ponudili brezplačno.

"Po pričakovanju je bil odziv na ponudbo spletnega ogleda – cena spletnega ogleda je za polovico nižja od vstopnice za ogled v dvorani – na začetku sramežljiv, s popolnim zaprtjem dvoran in ukinitvijo fizičnega druženja pa so ti spletni dogodki pridobili na vrednosti, saj so (p)ostali edini kanal za vsaj delno posredovanje žive koncertne izkušnje v teh časih," pojasnjujejo v Kinu Šiška.

Zdaj beležijo vzpenjajoči se trend prodaje dogodkov, prejemajo pa tudi številne pozitivne komentarje poslušalcev. S tem sklepajo, da se tudi v Sloveniji krepi zavest o vrednosti tovrstne glasbene izkušnje. "Te seveda ne gre enačiti z izkušnjo fizične prisotnosti na koncertu. Gre za nov format posredovanja glasbene kreativnosti, ki bo, spričo izrednih razmer, še nekaj časa – upamo, da čim manj – edini, potem pa bo ostal dodatni."

Ob tem opozarjajo na ozaveščanje glede pomena vzpostavitve zdrave ekonomije tovrstne kulturne ponudbe – tako za ustvarjalce kot za kulturne producente. Tovrstno ponudbo je treba ovrednotiti in "zagotoviti ustrezno spoštovanje kreativnega dela tudi preko spletnega vmesnika".

Kino Šiška v spletnih prenosih skrbi tudi za plačilo izvajalcev

Sami se v času spletnih koncertov trudijo, da izvajalcem omogočijo tudi honorar – in sicer ponujajo določeno honorarno garancijo, ki ni vezana na uspeh prodaje, temu pa dodajo še 70 % od prihodka od prodaje vstopnic za ogled. "To ni tržni model, saj osnovno garancijo izvajalcem lahko nudimo, ter omogočamo kvalitetno video in audio produkcijo le zaradi programskih sredstev, ki jih kot javni zavod dobivamo od ustanoviteljice MOL. Prepričani pa smo, da je v teh, za kulturne ustvarjalce izjemno kritičnih časih, pomembno, da jim nudimo kar najugodnejše pogoje."

Opažajo zelo dober odziv glasbenikov, saj so v teh časih izjemno hvaležni za vsako priložnost, ki jo dobijo za koncertno predstavitev – sploh če je ta spodobno plačana. Ob tem opažajo, da se v zadnjem mesecu množijo organizatorji spletnih prenosov koncertov ali drugih glasbenih nastopov, kar se jim v osnovi zdi dobro, izražajo pa zaskrbljenost, ali je za izvajalce poskrbljeno tudi finančno.

Kako v Kinu Šiška gledajo na prihodnost koncertne industrije? "Vsi upamo na čimprejšnje delovanje cepiv in postavljanje življenja nazaj v približno normalo. A glede hitrosti tega procesa se ne gre pretirano slepiti. Tisti akterji koncertne industrije, ki so si zagotovili rezerve za preživetje prihodnjega leta, in tisti, ki so oziroma se bodo uspeli prilagoditi tudi preko novih spletnih možnosti, bodo preživeli. Drugi bodo imeli velike težave. Zlasti, če bo država vztrajala z glavo v pesku in ne bo prepoznala vrednosti te industrije ter ji pomagala s konkretno finančno pomočjo."

Kaj pa se dogaja v tujini?

Tudi tuji glasbeniki so se v luči pandemije covida-19 začeli prilagajati in poslušalcem ponujati možnost plačljivega ogleda koncertov. V tujini to poteka na precej višji ravni in gre za občutno večje zaslužke.

Južnokorejski fenomen, skupina BTS, je denimo junija svojim oboževalcem ponudila možnost ogleda spletnega dogodka, za katerega so vstopnice v predprodaji stale 35 dolarjev. Ocenjuje se, da so s prodajo vstopnic od dogodka zaslužili skoraj 20 milijonov dolarjev – virtualni koncert je privabil več kot 700 tisoč gledalcev.

Pred kratkim je spletni koncert poslušalcem ponudila tudi Dua Lipa, ki je na prenosu zbrala več kot 5 milijonov ogledov – The Rolling Stone poroča, da je bilo prodanih skoraj 284 tisoč vstopnic – njihova cena se je gibala od 11 dolarjev navzgor. Za produkcijo koncerta pa je bilo odštetih kar več kot 1,5 milijona dolarjev.