Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožica Jug je štela rosna tri leta, ko so njo in brata nacisti nasilno odtrgali od matere in ju poslali v taborišče v Nemčiji. Bilo je avgusta 1942 v Celju.
Mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, v katerem je bilo ubitih več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Slovesnosti v spominskem muzeju se je udeležilo več voditeljev držav in nekdanjih taboriščnikov.
Pred 80 leti so se dokončno odprla z bodečo žico obdana vrata v največje in najzloglasnejše koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in razkrila nepredstavljive zločine. Za njimi je za vedno ostalo več kot 1,1 milijona ljudi, tudi 1300 Slovencev.
Tončka Senčar je upokojena učiteljica, prostovoljka, častna občanka občine Piran in izjemna pripovedovalka. Pripoveduje tudi o tistih temnih letih druge svetovne vojne, ki jih je z družino preživela v izgnanstvu.
Mira Lipičar se je pri rosnih šestnajstih letih poslovila od mladosti, družine in svobode. Nekega dne so ponjo prišli nemški vojaki in jo, ker je raznašala časopis Osvobodilne fronte, odpeljali v zapor.
Dijaki Gimnazije Kranj in Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok so ob 80. obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč v Kranju pripravili prireditev v spomin na slovenske žrtve holokavsta.
Ob 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov na delovišču v Ožbaltu je dopoldne potekala slovesnost, popoldne pa so zaznamovali 80. obletnico prihoda 14. divizije na Štajersko in ustanovitev odborov OF v Jurkloštru.
Čeprav se zdi, da so o dogajanju med 2. svetovno vojno napisane že številne knjige, se nam še vedno odkrivajo manj poznana poglavja. Takšno je tudi o taborišču za vojne ujetnike v Mariboru, kjer sta sočasno potekali dve zelo različni zgodbi.
Pred 80 leti je nad obalami Normandije potekala največja kopenska, pomorska in letalska operacija - izkrcanje na tisoče zavezniških vojakov, da bi prevesili tehtnico vojne na svojo stran. To je bil dogodek, ki so ga okupirana ozemlja močno pričakovala.
Po drugi svetovni vojni smo verjeli, da se takšne grozote ne bodo več ponovile, se strinjajo stanovalci Doma starejših Fužine, še zadnja generacija, ki je to vojno doživela in z njo izgubila brezskrbno otroštvo. A žal se strahote dogajajo tudi danes.
"Vprašanja o drugi svetovni vojni si zastavljamo, ker na intuitivni ravni razumemo, da je šlo v moralnem pogledu nekaj hudo narobe," verjame Jeroen Olyslaegers, avtor zgodovinskega romana Wil. V njem načne tabutemo kolaboracije s sovražnikom v času vojne.
V Italiji so se na slovesnosti spomnili žrtev pokola, ki se je pred 80 leti zgodil v Ardeatinskih jamah blizu Rima. Pripadniki nacističnih enot SS-a so leta 1944 tam umorili 335 italijanskih ujetnikov.
Haymo Heyder do svojih šestdesetih let ni vedel, da ni otrok nemških staršev, ampak žrtev SS-ovskega programa Lebensborn, ki je v imenu "krepitve rase" kradel otroke po okupiranem ozemlju, tudi v Sloveniji. Haymo je bil v resnici Vili Goručan iz Celja.
Ta mesec mineva 80 let, odkar se je v Črnomlju zbrala pisana druščina na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in se je začel dogajati pomemben del nacionalne zgodovine.
"Jugoslovanski narodi ne priznavajo razkosanja Jugoslavije," je bilo slišati na drugem zasedanju Avnoja, na katerem so sprejeli za Slovence in druge priznane narode pomembno odločitev, da bo nova država urejena kot federacija republik.
Odkar je filozofinja Hannah Arendt med poročanjem o sojenju Adolphu Eichmannu uporabila besedno zvezo "banalnost zla", s tem konceptom opisujemo "grozljivo običajnost" nacističnih funkcionarjev, ki so k holokavstu pristopali kot k pisarniški službi.
Na prvi oktobrski dan je minilo 80 let, odkar je sredi druge svetovne vojne v dvorani nekdanjega Sokolskega doma v Kočevju tri noči zapored v popolni tajnosti zasedalo več kot 600 odposlancev z vseh koncev Slovenije.
Raziskovalci morskih globin so našli razbitine japonske transportne ladje iz druge svetovne vojne, SS Montevideo Maru. Leta 1942 je ladjo potopila ameriška podmornica, z njo pa je potonilo skoraj 1000 avstralskih vojnih ujetnikov.
Arheologi in vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč so sredi oktobra končali izkop okostij iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Domnevajo, da je to največje morišče Slovencev ob koncu druge svetovne vojne.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v Varšavi zavrnila poljske zahteve po 1,3 bilijona evrov odškodnine za drugo svetovno vojno in jih označila za nesprejemljive. Poljska vlada sicer še zmeraj verjame, da si lahko Nemčija premisli.
Neveljaven email naslov
