Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Stranicah v soteski Graben položila venec k spomeniku frankolovskim žrtvam. Ob tem je pozvala k ohranjanju civilizacijskih vrednot in poudarila, da je skrajni čas tudi za poenotenje Evrope.
Med 13. in 15. februarjem 1945 so britanske in ameriške zračne sile silovito bombardirale Dresden. V štirih napadih so bombniki odvrgli več kot 3900 ton bomb, umrlo je okoli 25.000 ljudi, večina žrtev je bila žensk, otrok in starejših.
"Med ohranjenimi predmeti taboriščnic so kuharske in spominske knjige, ki jih ne najdemo med ohranjenimi predmeti taboriščnikov," kot enega izmed motivov za razstavo o usodi taboriščnic z današnjega slovenskega ozemlja poudarja Boris Hajdinjak.
Pred 80 leti se je vojna bližala koncu in treba je bilo sprejeti vrsto odločitev za povojni svet. Voditelji treh najmočnejših držav so na srečanju v Jalti vsak s svojo agendo sprejemali kompromise in tajne dogovore, ki so zaznamovali svet.
Matjaž Špat je tisti človek, ki z organizacijo vsakoletnega srečanja internirank, izgnank in ukradenih otrok v Portorožu, ohranja spomin na trpljenje v nacističnih taboriščih.
Februarja 1944 so nacisti požgali vas Branik in v taborišča odpeljali 529 vaščanov. Sedem družin je pred izgonom rešil voznik tovornjaka. Na srečnem tovornjaku je bil tudi Jože Jogan. Klara Mihelj pa te sreče ni imela.
Potem ko se je lani julija iztekel sporazum med Bolgarijo in Grčijo o prostem toku vode iz bolgarskih gora po reki Arda v grško pokrajino Evros, ni jasno, ali bo Bolgarija sporazum podaljšala, saj ocenjuje lastne potrebe po vodi.
Evropski parlament je na posebnem zasedanju zaznamoval mednarodni dan spomina na holokavst in 80. obletnico sovjetske osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.
Jožica Jug je štela rosna tri leta, ko so njo in brata nacisti nasilno odtrgali od matere in ju poslali v taborišče v Nemčiji. Bilo je avgusta 1942 v Celju.
Mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, v katerem je bilo ubitih več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Slovesnosti v spominskem muzeju se je udeležilo več voditeljev držav in nekdanjih taboriščnikov.
Pred 80 leti so se dokončno odprla z bodečo žico obdana vrata v največje in najzloglasnejše koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in razkrila nepredstavljive zločine. Za njimi je za vedno ostalo več kot 1,1 milijona ljudi, tudi 1300 Slovencev.
Tončka Senčar je upokojena učiteljica, prostovoljka, častna občanka občine Piran in izjemna pripovedovalka. Pripoveduje tudi o tistih temnih letih druge svetovne vojne, ki jih je z družino preživela v izgnanstvu.
Mira Lipičar se je pri rosnih šestnajstih letih poslovila od mladosti, družine in svobode. Nekega dne so ponjo prišli nemški vojaki in jo, ker je raznašala časopis Osvobodilne fronte, odpeljali v zapor.
Dijaki Gimnazije Kranj in Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok so ob 80. obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč v Kranju pripravili prireditev v spomin na slovenske žrtve holokavsta.
Ob 80. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov na delovišču v Ožbaltu je dopoldne potekala slovesnost, popoldne pa so zaznamovali 80. obletnico prihoda 14. divizije na Štajersko in ustanovitev odborov OF v Jurkloštru.
Čeprav se zdi, da so o dogajanju med 2. svetovno vojno napisane že številne knjige, se nam še vedno odkrivajo manj poznana poglavja. Takšno je tudi o taborišču za vojne ujetnike v Mariboru, kjer sta sočasno potekali dve zelo različni zgodbi.
Pred 80 leti je nad obalami Normandije potekala največja kopenska, pomorska in letalska operacija - izkrcanje na tisoče zavezniških vojakov, da bi prevesili tehtnico vojne na svojo stran. To je bil dogodek, ki so ga okupirana ozemlja močno pričakovala.
Po drugi svetovni vojni smo verjeli, da se takšne grozote ne bodo več ponovile, se strinjajo stanovalci Doma starejših Fužine, še zadnja generacija, ki je to vojno doživela in z njo izgubila brezskrbno otroštvo. A žal se strahote dogajajo tudi danes.
"Vprašanja o drugi svetovni vojni si zastavljamo, ker na intuitivni ravni razumemo, da je šlo v moralnem pogledu nekaj hudo narobe," verjame Jeroen Olyslaegers, avtor zgodovinskega romana Wil. V njem načne tabutemo kolaboracije s sovražnikom v času vojne.
V Italiji so se na slovesnosti spomnili žrtev pokola, ki se je pred 80 leti zgodil v Ardeatinskih jamah blizu Rima. Pripadniki nacističnih enot SS-a so leta 1944 tam umorili 335 italijanskih ujetnikov.
Neveljaven email naslov
