Na ministrstvu so pojasnili, da je v kriznih centrih nastanjenih devet mladoletnikov brez spremstva, od tega so štirje vpisani v šole, pet pa jih na vpis še čaka. Foto: BoBo
Na ministrstvu so pojasnili, da je v kriznih centrih nastanjenih devet mladoletnikov brez spremstva, od tega so štirje vpisani v šole, pet pa jih na vpis še čaka. Foto: BoBo

Trenutno je v izobraževanje v slovenskih osnovnih šolah vključenih 20 otrok prosilcev za azil, 36 pa jih še čaka na vpis, je pojasnila šolska ministrica Maja Makovec Brenčič.

Poleg tega je po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport 17 mladoletnikov vključenih v osnovne šole za odrasle, eden pa še čaka na vpis. Na ministrstvu pa še ne morejo napovedati, koliko bo med begunci, ki bodo premeščeni iz Italije in Grčije, otrok, saj struktura teh skupin beguncev še ni znana.

Na ministrstvu za izobraževanje so tudi predstavili svoje dejavnosti pri vključevanju priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. Šolam priporočajo dvostopenjski model, v katerem so predstavljene različne dejavnosti, ki jih šole lahko ponudijo otrokom priseljencev in njihovim staršem ob vključevanju v novo jezikovno in kulturno okolje.

Vključevanje je razdeljeno na dve obdobji, t. i. uvajalnico in nadaljevalnico. Prva se za begunske otroke organizira pred vključitvijo v redni pouk in poteka strnjeno v trajanju 20 ur. Nato pa se begunski otroci po besedah ministrice neposredno vključijo v šolski prostor, pri čemer jim pripada dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine.

Tak model med drugim izvajajo na osnovni šoli Koper, za katero je značilno večjezično multikulturno okolje. Tako imajo trenutno na šoli 43 otrok, ki imajo poseben status, je pojasnil ravnatelj Anton Baloh, ki je poudaril, da gre za zelo preprost, a pomemben model, ki so ga učitelji sprejeli in spoznali, da gre za nekaj naravnega in potrebnega.

Na OŠ Livada otroci 28 različnih državljanstev
Na ljubljanski OŠ Livada pa imajo kar 90 odstotkov učencev, ki niso iz slovenskih družin, sedem jih je prišlo v zadnjem begunskem valu. Po besedah ravnatelja Gorana Popovića so med njimi našteli 28 različnih državljanstev. Model njihovega vključevanja so na tej šoli nadgradili še s t i. pripravljalnico, v okviru katere vsak dan prvo šolsko uro začnejo z dodatnim učenjem slovenskega jezika.

Za več pojasnil o načinu vključevanja priseljencev so na ministrstvu izdelali posebno podstran na svoji spletni strani, ki vključuje informacije za vodstva šol, učitelje, starše in zainteresirano javnost. Ministrstvo sodeluje v več projektih s področja vključevanja priseljencev, med drugim so ravnokar izšla gradiva za učitelje za začetno učenje slovenščine.

Devet otrok brez spremstva
Na ministrstvu so še pojasnili, da je v kriznih centrih nastanjenih devet mladoletnikov brez spremstva, od tega so štirje vpisani v šole, pet pa jih na vpis še čaka. Sodelujoči na novinarski konferenci so se strinjali, da krizni centri niso ustrezna nastanitev za te mladoletnike, po besedah ravnatelja Baloha bi morali razmisliti o bivanjskih skupnostih.

Pogovori o nastanitvi teh otrok sicer po besedah ministrice ves čas potekajo, a dokončne odločitve še ni. Priporočajo pa nastanitve v bližini šol, kamor se lahko ti otroci vključijo, je dodala.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.