Nova zakonodaja naj bi bila sprejeta še danes, Združeni narodi pa so opozorili, da bi lahko podžgala ksenofobijo in strah. Predlog zakona sicer predvideva, da bodo morali prosilci za azil, ki bodo prišli v državo z več kot 10.000 kronami (okoli 1.300 evrov), s "presežnim" denarjem plačati svoje bivanje, poroča britanski Guardian.

Po kritikah na račun prejšnjega osnutka zakona prosilcem za azil ne bodo odvzeti predmeti s sentimentalno vrednostjo, kot so recimo poročni prstan ali predmeti, ki naj bi bili potrebni, kot je ura. V sporu glede tega, ali ima kakšen predmet sentimentalno vrednost, naj bi imel zadnjo besedo prosilec za azil, je dejal tiskovni predstavnik danske vlade Marcus Knuth.

Pojavile so se že primerjave med novim zakonom, ki je bil predstavljen že decembra, in obravnavo Judov v času holokavsta. Kot smo poročali decembra, je recimo raziskovalec Zachary Whyte, ki se na Univerzi v Københavnu ukvarja s problematiko azilantov in integracijo, dejal, da ima ideja zaplembe nakita ljudem, ki bežijo z določenega območja, grenak priokus Evrope, v kateri so nacisti Judom in drugim skupinam zaplenili nakit in vrednejše predmete. Knuth je te primerjave zavrnil kot "nore". Kot je dejal, veljajo podobni zakoni tudi za danske državljane, ki prejemajo socialno pomoč. "Zgolj uveljavljamo enaka pravila, kot veljajo za danske državljane, ki želijo prejeti denar od danske vlade," je dejal.

Kot piše Guardian, gre za še eno potezo desnosredinske vlade, ki ne želi izpolniti svojih obveznosti do beguncev. Prejšnji mesec je premier Lars Lokke Rasmussen tako pozval k prenehanju veljave konvencije ZN-a o beguncih iz leta 1951, ki je nastala po holokavstu. V ZN-u so takrat v odzivu sporočili, da bi se s tem odrekli tisočletnemu človeškemu razvoju.

Odvzem vrednosti ni edini problem
Danski zagovorniki pravic beguncev medtem opozarjajo, da vsebuje nova zakonodaja še hujše vidike kot odvzem vrednosti beguncev. Če bo zakon sprejet, bo tako večini beguncev iz Sirije preprečil dodelitev zatočišča za več kot leto dni. Da bi bili do tega upravičeni, bi morali dokazatim, da so v Siriji ogroženi ravno oni.

Starši, ki bi prišli v državo brez otrok, bi morali po novem čakati najmanj tri leta, preden lahko zaprosijo za združitev z družino, kar je po mnenju kritikov posebej kruta določba. To bi lahko pomenilo, da bi bile družine ločene tudi po pet let. Najprej morajo prosilci čakati na odobritev prošnje za azil, nato morajo čakati tri leta, nato šele lahko zaprosijo za združitev z družino.

Danska je leta 2015 sprejela okoli 20.000 prosilcev za azil, kar je dva odstotka števila lani prispelih prosilcev v Evropo. Danska je nedavno poostrila nadzor na meji z Nemčijo, tudi Nemčija pa je svoji južni meji začela zavračati prebežnike. Dnevno jih Avstriji vrne do 200. Decembra jih je vračala po 60 na dan.