Prebežniki, za katere ni bilo dovolj prostora v centru ob mejnem prihodu pri Idomeniju, so si na okoliških poljih postavili šotore. Zaradi dežja je številne manjše šotore poplavila voda.

Makedonija je zaradi zaostrovanja razmer na južno mejo napotila dodatnih 700 policistov in vojakov, potem ko je v ponedeljek nekaj sto prebežnikov skušalo prebiti varnostno ograjo na meji. Policija je uporabila solzivec, zaradi česar so se prebežniki umaknili nazaj.

V pogovoru za BBC je makedonski zunanji minister Nikola Poposki branil uporabo sile, saj so bili po njegovih besedah policisti soočeni z množico okoli 400 mladih moških. Poposki je v drugem pogovoru za nemški časnik Handelsblatt opozoril, da je treba biti previden, da trenutna situacija ne bi vodila v spore med sosedami.

"Slovenija nezakonite prebežnike vrača Hrvaški, Hrvaška Srbiji in Srbija Makedoniji," je dejal Poposki in dodal, da se boji, da bi lahko spori med državami postali realnost, še posebej pri višjem številu migrantov. "Če se obenem pritisk krepi še z juga balkanske poti, potem bi lahko na Balkanu nastala resna konfliktna situacija. Takšni situaciji se je treba izogniti."

Na to je opozorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da posnetki obupanih prebežnikov, ki se skušajo prebiti do zahodne Evrope prek balkanskih držav, kažejo na nujnost vrha EU-ja prihodnji teden, na katerem bodo skušali najti skupno rešitev za najhujšo begunsko krizo v Evropi po koncu druge svetovne vojne. "Posnetki nam vsak dan jasno kažejo, da se je nujno pogovoriti," je dejala Merklova, ki meni, da se je treba soočiti s težkimi razmerami v Grčiji in se vrniti k shengenskemu sistemu čim prej.

Poleg šotorov v Idomeniju primanjkuje tudi hrane in ustrezne medicinske pomoči. Za zdaj še ni znano, koliko jih bo lahko prečkalo mejo in pot nadaljevalo po Makedoniji. Po odločitvi Avstrije za uvedbo dnevnih kvot v skladu z dogovorom direktorjev policij držav na balkanski poti tudi Makedonija, Srbija in Hrvaška čez svoje ozemlje spuščajo le še do 580 prebežnikov na dan.

Že v ponedeljek se je na grško-makedonski meji zgostila velika množica prebežnikov, ki jim je uspelo prebiti del varnostne ograje in so vdrli na makedonsko ozemlje. Proti množici, ki je porušila varnostno ograjo in tistim, ki se niso premaknili z železniških tirov, je policija uporabila solzivec. Večina ljudi, ki so na meji, je Sircev in Iračanov.

"Zmanjkuje vsega"
V begunskem centru v Idomeniju je štirikrat več ljudi od predvidenih kapacitet in kot z grško-makedonske meje poroča dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin, je v centru že zdavnaj zmanjkalo prostora. V pretekli noči je šotorov zmanjkalo tudi na okoliških poljih, kjer je zato moralo na prostem, v blatu in mrazu, prenočiti okoli 250 ljudi. Zmanjkuje vsega in prebežniki morajo več ur čakati v vrsti za osnovne potrebščine.

Za zdaj ni jasno, kdaj bo Makedonija znova odprla mejo. Po besedah Anžina makedonski policisti pravijo, da bi lahko mejni prehod odprli, a da nimajo podpore grške policije. Danes je na meji mirneje kot v ponedeljek, ko so makedonski policisti uporabili solzivec proti prebežnikom, ki so se skušali prebiti prek meje. Še vedno je zaprta glavna železniška povezava, saj Makedonci ne upajo odstraniti zasilne ograje, ki je postavljena na železniški progi, saj se bojijo, da bi prišlo do novih poskusov preboja čez mejo.

Sestanek brez Grčije in Nemčije
Direktorji policij in načelniki uprav obmejnih policij iz Srbije, Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Nizozemske in Madžarske so na operativnem sestanku v Beogradu dosegli načelen dogovor o sprejemu migrantov in tranzitni poti ter o zagotavljanju spoštovanja in preglednosti azilnega postopka v vseh državah na balkanski migrantski poti.

V. d. direktorja srbske policije Vladimir Rebić je po sestanku, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor slovenske policije Marjan Fank, novinarjem dejal, da je njihova naloga, da "migrantom omogočimo nemoteno gibanje, ko imajo pravico do tega, da pa hkrati preprečimo zlorabo mehanizma mednarodne zaščite." Po njegovih besedah so se predstavniki policij dogovorili tudi za okrepitev sodelovanja tako pri izmenjavi informacij, kot tudi pri profiliranju prebežnikov. Na srečanju ni bilo predstavnikov policij Grčije in Nemčije.

Prihajanje prebežnikov iz Turčije ne pojenja
Zaradi pereče prebežniške krize je Grčija zaprosila Evropsko unijo za dodelitev 480 milijonov evrov pomoči za namestitev 100.000 beguncev. "Grčija je danes Evropski komisiji predložila načrt za nujno pomoč za sprejem okoli 100.000 beguncev," je povedala tiskovna predstavnica grške vlade Olga Gerovasili.

V okviru načrta Grčija potrebuje 480 milijonov evrov, je pojasnila in spomnila, da je že sedaj v državi 23.000 beguncev, medtem ko Makedonija dnevno v državo dovoli le "več desetim". Poudarila je, da Grčija ne more vzdržati pritiska beguncev in da gre za začasne ukrepe, potrebna pa je trajna rešitev za njihovo premestitev. "Grčija je dala jasno vedeti, da bo uporabila vsa diplomatska sredstva za iskanje najboljše možne rešitve za begunski val," je dodala.

Poudarila je še, da je vlada mobilizirala vse svoje mehanizme in da med drugim vojska dnevno pomaga pri zagotavljanju hrane za 10.000 beguncev. Več tisočem hrano dobavljajo človekoljubne organizacije, vlada pa je pozvala tudi k zasebnim donacijam hrane in zdravil. Gerovasilijeva je dodala, da migrantski val iz Turčije ne pojenja, kljub nedavni napotitvi ladij Nata v Egejsko morje, ki pomagajo turški obalni straži pri zajezitvi tihotapljenja ljudi v Grčijo. Danes je v Grčijo prispelo več kot tisoč ljudi, kar je običajno.

"Evropa na pragu humanitarne krize"
Kopičenje prebežnikov na grško-makedonski meji vodi v humanitarno katastrofo, je prepričan Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). "Evropa je na pragu velike humanitarne krize, ki jo je sama povzročila," so zapisali pri UNHCR-ju in pozvali k boljšemu načrtovanju in urejanju nastanitev prebežnikov. UNHCR je obenem pozval vse države članice Evropske unije, naj okrepijo svoje zmogljivosti za registracijo prosilcev za azil. Letos je Sredozemlje prečkalo že več kot 130.000 prebežnikov, kar je več kot v prvi polovici lanskega leta.

Od tega jih je 122.637 doseglo Grčijo, so sporočili iz UNHCR-ja. V zimskih mesecih se je število prihodov sicer zmanjšalo, a ostaja veliko. Te nevarne poti po podatkih Združenih narodov letos ni preživelo 410 ljudi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.